Sponzorirano

Za najmlajše: Fosilna goriva

Sponzorirano
AHI Roofing | Gerard | Eleganta na moji strehi. 60 % osvoji popust

Tokrat bomo malo pisali o fosilnih gorivih. Kaj pa sploh so fosilna goriva. Sem uvrščamo premog, nafto in zemeljski plin. Vsa tri goriva so se oblikovale pred milijoni let, še pred časom dinozavrov – od tu tudi ime fosilna goriva.

Fosilna goriva so nastala v dobi paleozoika, v karbonskem delu. To je bila doba ogljika in drugih fosilnih goriv. To je bil čas, ko je bila zemlja prekrita z močvirjem in napolnjena z velikimi drevesi, praprotjo in drugimi velikimi listnatimi rastlinami. Voda in morja so bila napolnjena z algami. Nekatera nahajališča premoga je mogoče najti že v času dinozavrov. Tako so našli tanke plasti ogljika v poznem obdobju krede (pred 65 milijoni let) v času tiranozavra. Sedimenti, kamnine in druge snovi v zemlji so se nalagale in začele kopičiti v tako imenovano šoto. Nanjo so pritiskale skale, ki so se skozi obdobja padala na sedimente. In čez milijone let so na ta način nastali premog, nafta in zemeljski plin – današnja fosilna goriva.

Premog

Premog je težka, črno obarvana, skali podobna snov. Sestavljen je iz ogljika, vodika, kisika, dušika in različnih količin žvepla. Obstajajo štiri glavne vrste premoga – lignit, črni premog, rjavi premog in antracit. Lignit je najmlajša vrsta premoga z lesno strukturo in se uporablja predvsem za kurivo v termoelektrarnah. Rjavi premog se uporablja za kurivo v termoelektrarnah, toplarnah in gospodinjstvih. Črni premog je starejšega izvora in se uporablja za kurivo ter za nadaljnjo predelavo. Antracit pa je premog najstarejšega izvora. Uporablja se v metalurgiji namesto koksa.

Prvi poznani izviri premoga so na Kitajskem. Premog iz rudnika Fu-Shun na severovzhodu Kitajske so uporabljali že pred 3000 leti. Takrat še niso vedeli, da je to premog, temveč so mislili, da je kamen, ki lahko gori.

Premog najdemo v številnih večjih državah (ZDA, Kitajska, Kanada, Rusija …).Tudi v Sloveniji imamo rudnike premoga. Nosilca premogovniške dejavnosti sta Rudnik Velenje in Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Danes se premog uporablja kot gorivo za elektrarne in tovarne. Slaba stran premoga pa je, da je izredno škodljiv za okolje. Emisije, ki jih spušča pri gorenju, so namreč za ljudi strupene in uničujejo naše ozračje. Izredno slaba novica je tudi, da je premog trenutno najbolj uporabljen vir energije na svetu, kljub vsem njegovim škodljivim učinkom.

Nafta

Nafta je drugo fosilno gorivo, na katero se ljudje izredno zanašamo. Kurilne neprave, stroji, avtomobili – vse to praktično deluje s pomočjo nafte in iz nje pridelanih naftnih derivatov. Nafta je nastala pred več kot 300 milijoni let. Nastala je tako, da so skale stiskale rastline diatomeje, ki so bile na morskem dnu. Skale so rastline stiskale, kar je pripeljalo do tega, da se je ogljik v rastlinah začel spreminjati v tekočo oljno obliko – in nastala je nafta (na zelo podoben način je nastal tudi zemeljski plin). Nafta se uporablja že več kot 5.000 let. Stari Sumerci, Asirci in Babilonci so uporabljali surovo nafto, ki so jo nabirali iz velikih zbirališč na reki Evfrat. Stari Egipčani so tekočo nafto uporabljali kot zdravilo za rane.

Leta 1859 pa je Američan Edwin L. Drake iznašel način, kako črpati nafto iz globine zemlje. Začela se ja naftna revolucija, v Ameriki so nafto oklicali za črno zlato – tisti, ki je našel svoje naftno napajališče je namreč lahko obogatel. Vse od takrat do danes je nafta eden najpomembnejših virov energije za naše človeštvo. Iz nafte pridelujemo bencin in dizelsko gorivo, katerega uporabljamo za vožnjo z avtomobili ter kurilno olje, s katerim se pozimi ogrevamo.

Nafto skladiščimo in predelujemo v rafinerijah. Skladiščimo jo v ogromnih tankerjih, predelujemo pa s segrevanjem. Iz nafte pridelamo bencin, kurilno olje, gnojila za kmetije, plastenke, vosek, ipd. Naftne derivate najdemo tudi v izdelkih kot so zobne ščetke, oblačila, ki jih nosite in v kemičnih svinčnikih.

Sodobnega življenja si praktično ni mogoče predstavljati brez uporabe nafte. A tako kot premog ima tudi nafta to slabo lastnost, da njeno gorenje izpušča v ozračje škodljive emisije. Tako ljudje stalno onesnažujemo okolje in uničujemo ozonski plašč našega planeta. Črpanje nafte iz morja je razlog tudi za številne morske naravne katastrofe, ki popolnoma uničijo morsko življenje.

Zemeljski plin

Zemeljski plin so prvič našli okoli 6.000 let pred našim štetjem na bližnjem vzhodu. Je lažji od zraka in je v glavnem sestavljen iz plina imenovan metan. Metan je preprosta kemična spojina, sestavljena iz atoma ogljika in štirih atomov vodika (CH4). Plin je zelo vnetljiv, ob stiku z ognjem, lahko pride tudi do eksplozije.

Zemeljski plin pogosto najdemo poleg nahajališč nafte. Zemeljski plin nima vonja in se ga ne more videti. Preden se ga posreduje po plinovodu k uporabnikom se mu doda vonjavo, ki spominja na gnila jajca. Če imate doma plinsko napeljavo ali plinski štedilnik je treba paziti, da ne pride do spuščanja plina, saj je to lahko zelo nevarno. Danes zemeljski plin uporabljamo za gretje stanovanj, za poganjanje strojev in naprav ter vse pogosteje tudi kot gorivo za avtomobile. Od vseh treh fosilnih goriv je zemeljski plin za naš planet najmanj škodljiv.

Preberite še druge članke iz zbirke “Za najmlajše”:

Naslednja novica: Termoelektrarne, turbine in generatorji električne energije

Pretekla novica: Toplotna energija

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version