Uporaba deževnice

0

Deževnica je lahko nadvse uporabna. Lahko jo namreč zbiramo, shranimo in nato uporabljamo za lastne potrebe. Za kaj vse lahko deževnico uporabimo? V nadaljevanju navajamo nekaj koristnih nasvetov.

Deževnica zna biti izredno koristen dodatni naravni vir vode, s katero lahko prihranimo veliko količino pitne vode. Vendar za začetek potrebujemo tri stvari: denar za investicijo, ločeno instalacijo za deževnico v hiši oziroma vzporedni sistem, ter mesto za shranjevanje – rezervoar ali vodnjak.

 

Deževnico lahko uporabimo za pranje perila, splakovanje stranišča, pranje avtomobilov, zalivanje rož, zelenic, vrtov, ipd. A kljub temu, da deževnica ni namenjena pitju, mora zadostiti nekaterim pogojem. Ta ne sme vsebovati škodljivih bakterij, maščob, agresivnih snovi, ki bi povzročale korozijo v sistemu ali strupenih kovin (npr. baker). Če ne izpolnjuje navedenih pogojev, lahko deževnico uporabljamo predvsem za zalivanje vrta in zelenice.

Kako do enostavnega zbiralnika?

Na odtočno cev strešnega žleba namestimo lovilec deževnice. Ta v večini primerov omogoča lovljenje deževnice in grobo filtriranje nečistoč. To deževnico lahko potem enostavno prestrežemo – deževnica se shrani in jo lahko porabimo, ko bo suša ali ko bo več dni skupaj sončno vreme. Če je dežja preveč, lahko le zapremo loputo na lovilcu za zbiranje deževnice in ta odteka v kanalizacijo. Cena takega lovilca je odvisna od velikosti odtočne cevi ter od materiala – osnovni lovilci stanejo okoli 10 evrov, dražji pa med 15 in 20 evri. Tisti, ki so “sami svoji mojstri” si ga lahko sami vgradijo na žleb, tako da je to edini strošek – poleg seveda vodnega zbiralnika, ki je lahko večji sod ali posebni vodni zbiralnik, katerih cene so okoli 100 evrov.

 

Morda se na prvi pogled zdi tako početje nesmiselno, vendar pa ima lahko ogromne prednosti. Če bi v času suše vsi stalno zalivali zemljo, bi bila ta stalno bolj mokra, bilo bi več zelenja in s tem bi posledično imeli nekoliko nižje temperature v okolju. Seveda pa bi ta učinek lahko dosegli le, če bi se vsi odločili za tak način dodatnega zalivanja svojih vrtov. Samo po sebi umevno je tudi, da bi lahko prihranili ogromno količino pitne vode – ki bi jo v marsikateri državi na svetu šteli kot bogastvo, mi pa jo vsakodnevno porabljamo za pranje oblačil, splakovanje stranišč in zalivanje vrtov.

 

Kar je še bolj žalostno je to, da naša država takih rešitev sploh ne spodbuja. Prispevek za vodovod in kanalizacijo je namreč za hiše v mestih povsod enak, ne glede na porabo vode. Tisti, ki bi se odločil za tako rešitev in prihranil veliko pitne vode, bi moral kljub temu vsak mesec plačati enako dajatev za vodovod in kanalizacijo, kot tisti, ki deževnice ne bi uporabljali. Na tem področju bi država vsekakor lahko naredila korak naprej in “nagradila” tiste, ki mislijo zeleno.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.