Samozaposleni si bolezni pogosto preprosto ne morejo privoščiti. Ne le zaradi osebne odgovornosti do strank, projektov in poslovnih partnerjev, temveč tudi zaradi zakonodaje in načina obračuna bolniškega nadomestila. Če zaposleni v podjetjih v času bolezni prejmejo nadomestilo že od prvega dne odsotnosti, je položaj samozaposlenih precej drugačen in pogosto bistveno bolj negotov.
V Sloveniji samozaposleni v primeru bolezni praviloma prvih 30 dni odsotnosti krijejo sami. To pomeni, da v tem času ne prejemajo bolniškega nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nadomestilo začne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izplačevati šele od 31. dne bolniške odsotnosti dalje. Do takrat samozaposleni pogosto ostanejo brez prihodka, ob tem pa morajo še vedno plačevati prispevke za socialno varnost, kamor sodijo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo ter zaposlovanje, od julija 2025 dalje pa tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Potem pa so tu še najemnina za poslovni prostor, računovodske storitve ter drugi stroški, povezane z delom.
Finančno breme
Položaj je še zahtevnejši, ker v času bolniške odsotnosti praviloma ne smejo opravljati dela. To pomeni, da ne smejo izdajati računov za opravljene storitve ali prodane izdelke. V praksi to pomeni popoln zastoj prihodkov. Projekti lahko obstanejo, stranke morajo počakati ali pa delo poiščejo drugje. Za mnoge samozaposlene je že nekaj tednov odsotnosti lahko resen finančni in poslovni udarec.
Ko bolniško nadomestilo začne izplačevati ZZZS, je njegova višina odvisna od vzroka odsotnosti. Če gre za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove, pri poškodbi izven dela pa približno 70 odstotkov. Osnova za izračun nadomestila se določi na podlagi povprečne zavarovalne osnove iz preteklega leta.
Oh, ta administracija
Postopek uveljavljanja bolniške odsotnosti vključuje tudi nekaj administrativnih korakov. Samozaposleni pri osebnem zdravniku pridobi elektronski bolniški list oziroma eBOL, ki se zabeleži v sistemu ZZZS. Nato mora v sistemu eDavki oddati obrazec OPSVZ in pravilno označiti začetek bolniške odsotnosti. Pomembno je tudi, da so pred tem poravnani vsi prispevki za socialno varnost.
Prav zato je za samozaposlene preventiva še toliko pomembnejša. Skrb za zdravje ni le osebna odločitev, temveč pogosto tudi poslovna strategija. Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, dovolj spanja, čas za počitek ter obvladovanje stresa so načini, s katerimi lahko posameznik zmanjša tveganje za bolezen in dolgotrajno odsotnost z dela.
Psihološki pritisk, ki ga prinaša samozaposlitev
Ob tem ne gre zanemariti tudi psihološkega vidika. Mnogi samozaposleni živijo z občutkom, da si bolezni preprosto ne smejo dovoliti. Vsaka zdravstvena težava pomeni negotovost glede prihodkov, zamujene projekte in strah pred izgubo strank ali poslovnih priložnosti. Tak pritisk lahko povzroča kroničen stres, ki dolgoročno še dodatno vpliva na zdravje in počutje.
Zato razmislek o preventivi za samozaposlene ni le vprašanje zdravega življenjskega sloga, temveč tudi vprašanje poklicne varnosti. Vlaganje v zdravje pomeni vlaganje v stabilnost lastnega dela in prihodkov. Za mnoge samozaposlene je namreč dobro zdravje njihov najpomembnejši delovni kapital.
