Pri ekološkem gojenju rastlin je pomembno, da se izogibamo umetnim gnojilom, ki izčrpavajo zemljo, in namesto tega uporabimo naravne rešitve. Proti koncu zime ali zgodaj spomladi je čas za osnovno organsko gnojenje, če tega niste opravili že jeseni. Z dodajanjem organske snovi v tla ohranjamo dejavnost mikroorganizmov oziroma biološko rodovitnost tal.
Na rodovitni zemlji, bogati s hranili, rastline dobijo dovolj hrane, zato so močne, zdrave in odpornejše proti stresu, kot so neugodne vremenske razmere ter napadi bolezni in škodljivcev. Kot organsko gnojilo lahko uporabimo hlevski, goveji ali perutninski gnoj, gnojevko ob posebni pripravi, kompost ali organsko tovarniško gnojilo. Vsem je skupno, da se organske sestavine razgrajujejo pod vplivom talnih organizmov in se spreminjajo v različne organske snovi rjave do črne barve. Temu pravimo humus, ki je ena najpomembnejših sestavin zdrave in rodovitne zemlje. Ko pripravite zemljo, se lahko lotite sajenja. Pri tem bodite pozorni, katere rastline so dobre in katere slabe sosede. Nekatere rastline druga drugo spodbujajo pri rasti, druge pa se med seboj ne prenašajo najbolje. Poznavanje teh kombinacij vam bo pomagalo bolje načrtovati razpored na vrtu.
Kako pravilno urediti vrt
Blitva Dobri sosedje blitve so korenje, nizki fižol, radič, redkev in kapusnice.
Brokoli Sadite ga poleg kopra in mete.
Zelena Če jo posadite ob fižol, bosta obe rastlini bolje rasli. Ustrezajo ji tudi por, paradižnik, zelje in cvetača.
Endivija Sadite jo ob por, visoki fižol in kapusnice.
Grah Sadite ga, kjer le lahko, saj zemljo bogati z dušikom. Dobri sosedje so glavnata solata, koleraba, koper, korenje, radič, kapusnice, komarček, bučke in redkvice. Ne ustrezajo mu čebula, česen, krompir, paradižnik, por in visoki fižol.
Kolerabica Sadite jo ob šparglje, čebulo, črni koren, grah, koper, koruzo, kumare, motovilec, nizki fižol, paradižnik, meto, por, rabarbaro, redkev, janež, visoki fižol in zeleno. Slab sosed ji je peteršilj.
Kumare Dobri sosedje so čebula, česen, glavnata solata, koper, nizki fižol, rdeča pesa, janež, visoki fižol, zelena, kapusnice, komarček, koriander in kumina. Slabi sosedje so krompir, paradižnik, radič in redkev.
Krompir
Njegovo rast spodbujajo hren, kolerabica, nizki fižol, bob, meta, špinača, kapucinka, kumina in žametnica. Slabi sosedje so grah, kumare, paradižnik, rdeča pesa, zelena in sončnica.
Kapusnice Dobri sosedje so zgodnja solata, blitva, endivija, glavnata solata, krompir, kumare, motovilec, nizki fižol, paradižnik, rabarbara, radič, redkev, jagode, visoki fižol, zelena, pelin, koper, koriander, kumina in meta. Slabi sosedje so česen, čebula, grah, por, jagoda in gorjušica.
Čebula Sajenje kamilice ob čebulo izboljša njeno aromo. Dobro jo je saditi ob korenje, saj čebula odganja korenjevo muho, korenje pa čebulno muho. Ne ustreza ji bližina fižola in kapusnic.
Korenje Dobri sosedje so blitva, cikorija, čebula, česen, črni koren, grah, koper, paradižnik, por, radič, redkev, rožmarin, žajbelj in drobnjak. Ob njem ni priporočljivo saditi rdeče pese.
Paprika Pod njo odlično uspevajo blitva, glavnata solata, rdeča redkvica in špinača. Slab sosed je visoki fižol.
Peteršilj Dobri sosedje so motovilec, paradižnik, radič in redkev. Slab sosed je glavnata solata.
Paradižnik Pod paradižnik je dobro posaditi nekaj sadik bazilike, saj ima ta rastlina zaščitni učinek. Dobri sosedje paradižnika so zgodnja solata, cikorija, česen, glavnata solata, koleraba, korenje, koruza, nizki fižol, špinača, rdeča pesa, peteršilj, meta, por, radič, redkev, zelena in kapusnice. Slabi sosedje so grah, krompir, kumare in komarček.
Rdeča pesa Bolje raste, če jo posadite ob čebulo, kolerabico, baziliko, fižol, solato, zelje in paradižnik. Sajenje ob čebuli odganja nekatere žuželke in plevel. Slabi sosedje so korenje, koruza, krompir in por.
Jagode Boraga, posajena ob jagode, izboljša vsebnost hranil v tleh. Sadite jih tudi ob grmičasti fižol, špinačo in solato. Med jagode je dobro posaditi tudi nekaj čebule in česna.
Urednik portala MojPrihranek
