Agrikulturna produktivnost: Brez sprememb bomo v velikih težavah

Agrikulturni padec produktivnostne rasti
Agrikulturni padec produktivnostne rasti

Nedavna raziskava, ki so jo opravili na Univerzi v Marylandu v sodelovanju z univerzama Stanford in Cornell, je predstavila rezultate. Želeli so preveriti vpliv, ki ga je imel človek na globalno segrevanje in posledično na agrikulturno produktivnost. Primerjali so produktivnost z globalnim segrevanjem in brez njega. Rezultati pa so zelo slabi in nakazujejo na to, kako velik del smo izgubili zaradi globalnega segrevanja.

Padec rasti agrikulturne produktivnosti je resna težava

»Naša študija priča kako velik vpliv sta imela klimatski in vremenski faktor na agrikulturno produktivnost,« je povedal raziskovalec in profesor na Univerzi v Marylandu, Robert Chambers. »V študiji smo uporabili model, ki nam je istočasno prikazal vzorec produktivnosti, če globalnega segrevanja ne bi bilo.«

Rezultati študije so pokazali, da se je kmetijska produktivnost od leta 1961 zmanjšala za kar 21 odstotkov. To je enako, kot če v zadnjih sedmih letih krivulja ne bi šla navzgor, ampak bi ostala v istem položaju. Študija opozarja, da je kmetijstvo vedno bolj na udaru zaradi globalnega segrevanja. Na močnejšem udaru so predvsem Afrika, latinska Amerika in Karibi.

Kar dela to raziskavo posebno je vključitev tistih faktorjev, ki jih kmetje nimajo pod kontrolo. Vremenski pogoji so v študiji uporabljeni kot še nikoli v zgodovini in dajejo novo raven točnosti takim modelom oziroma študijam. »Ko kmet stori ekonomsko odločitev, da bo sejal v juniju, bomo te rezultate mogoče videli šele čez pol leta. Produktivnost je pravzaprav izračun kmetovega vložka in njegove proizvodnje, ki pa smo ji dodali še tiste vložke oziroma faktorje, ki jih kmetje ne morejo nadzorovati,« je povedal Chambers.

Napovedi so slabe, išče pa se rešitve

Kljub temu, da študija kaže padec kmetijske produktivnosti, pa so nekatere dežele, ki so zabeležile nekoliko bolj strm padec produktivnostne rasti. Afrika, latinska Amerika in Karibi so med tistimi, ki so zabeležili padec med 26 in 34 odstotki. ZDA so bile manj prizadete in so zabeležile padec med 5 in 15 odstotki.

»Ne gre za to, kaj lahko storimo, ampak kam smo namenjeni,« pravi Chambers. »Napovedi so take, da bomo morali leta 2050 nahraniti že 10 milijard ljudi, zato je potrebno poskrbeti za ponovno rast produktivnost, drugače bomo v težavah.«

Skrb za agrikulturno produktivnost mora biti visoko med prioritetami
Skrb za agrikulturno produktivnost mora biti visoko med prioritetami

S spleta

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.