Vse, kar morate vedeti o estrihu

Nivelirka v rokah mojstra

Ko govorimo o novogradnjah ali celo temeljitih renovacijah, skorajda ne moremo mimo t. i. estriha. Ta predstavlja pomemben izredno pomemben del zaključnih gradbenih del in zato je prav, da o njih napišemo kaj več. Ker so vrste, montaža in druge lastnosti raznolike, smo naredili širši pregled.

Kaj je estrih?

Estrihi se v osnovi uporabljajo za izravnavo površin, poznamo pa tudi denimo naklonske estrihe, ki omogočajo odtekanje vode, lahko so tudi vezni konstrukcijski element ali površina za velike obremenitve. Osnovna funkcija estriha je, da služi kot podlaga za talne obloge, ki jih izberemo oziroma položimo v naslednji fazi. Gre za običajno tanko, vsaj 4 cm debela togo talna ploščo enakomerne debeline. Na estrih se položi končni tlak.

Vrste estrihov

Poznamo več vrst estriha, delimo pa ga glede na uporabljen material in način polaganja. V osnovi jih delimo na suhe in mokre, nadaljnje pa na suhomontažne (suhe), samorazlivne, hitro sušeče, izolacijske tlake (lahki beton) in strojne industrijske estrihe.

Mokri estrihi

Mokri estrihi so najbolj primerni za večje površine in prostore, v katerih bo urejeno talno gretje, saj dobro prevajajo toploto in omogočajo popolno oblivanje. So tovarniško mešani, zato so višje kakovosti, odlikujeta pa jih tudi upogibna in tlačna trdnost. Največja pomanjkljivost mokrih estrihov pa je dolgotrajno sušenje, ki se sorazmerno podaljšuje z debelino plasti. Tu govorimo o več tednih ali celo mesecu dni. Prav tako je priporočljivo polaganje poleti pri višjih temperaturah in nižji vsebnosti vlage v zraku, kar lahko marsikomu uniči prvotni plan. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da je obremenitev objekta zaradi visoke teže mokrega estriha, velika.

Centimeter estriha je suh v enem tednu, 6 cm pa v 30 dneh ali več, saj je čas sušenja odvisen tudi od vrste končnega tlaka. Mineralne tlake lahko položite po 20 dneh, lesene tlake pa šele po 45 dneh. Sušenje estriha poleti je hitrejše, kot sušenje estriha pozimi. Zimsko sušenje lahko traja tudi 2 meseca in več.

Mokre estrihe nadalje delimo na hitrovezne (hitrosušeče), samorazlivne in klasične cementne.

Klasični cementni estrih

Klasičen estrih je sestavljen iz naravnega peska, cementa, čiste vode in PE armaturnih vlaken. Najmanjša debelina cementnega estriha je 4,5 cm, največja pa 8 cm, a standardno uporabimo med 5 in 6 cm estriha. Imajo optimalno vlažnost, so neobčutljivi na vlago in uporabni zunaj in znotraj. Estrihe je mogoče mešati ročno ali strojno, pri čemer je strojna priprava estriha boljša zaradi homogene razporeditve. Cementni estrih se po navadi izvaja nad toplotno ali zvočno izolacijo, od nje pa je ločen še z dodatno plastjo folije. Za ločilni sloj se uporabi polietilenska folija, ki mora biti obvezno neprekinjena. Njegova ključna prednost je, da zagotavljajo enakomernost obdelovanja, strjevanja in sušenja, kar zmanjšuje možnost za nastanek razpok.

Hitrovezni estrih

Prav zaradi dolgega časa sušenja mokrega estriha, lahko uporabimo hitrovezni estrih, ki se uporablja, kjer je naravni čas sušenja predolg. Za hitrejše sušenje so izdelani iz posebnih veziv, ki se posušijo v bodisi v 24 od 48 urah bodisi v 10 do 14 dneh. A takoj ko se estrih posuši, ga je potrebno prekriti s talnimi oblogami, keramiko, parketom in drugimi izbranimi talnimi oblogami, preden se navzame vlage iz okolice.

Samorazlivni estrih

Samorazlivni estrih vgrajujemo v tekočem stanju, mešanica pa se sama razlije na pravo višino (ni ga potrebno naknadno ravnati). Pred navadnim estrihom ima prednost zaradi krajšega časa sušenja, omogoča pa tudi dobre temperaturne izkoristke, predvsem v kombinaciji z nizkotemperaturnim ogrevanjem – posebej primeren je v kombinaciji s talnim gretjem, saj objame cevi talnega gretja. Predstavlja dobro podlago keramičnim ploščicam, laminatom in parketom.

Suhi estrihi

Na drugi stani lahko posežemo po suhem estrihu, ki je sestavljen iz posebnih zlepljenih mavčnih plošč, ki imajo izolacijski sloj, običajno izdelan iz stiropora. Tla, narejena po suhomontažnem postopku so sestavljena iz suhih sestavnih delov – nasutja, izolacije in talnih gradbenih plošč iz lesa, betona ali mavca. V njem ni prisotna voda, zato je pohoden takoj po montaži in sušenje ni potrebno. Zato pri uporabi suhih estrihov delo poteka hitreje, postopek dela pa je bolj tih in čist kot pri klasični gradnji. Poleg prihranka časa, je tovrstni estrih tudi bistveno lažji od običajnega estriha, kar pomeni manjšo obremenitev objekta – suhi estrih tehta v primerjavi s klasičnim 25 kg namesto 150 kg na kvadratni meter.

A suhi estrih ima tudi nekaj slabosti. Prva je ta, da če ga dodatno ne obdelamo ali zaščitimo, ni povsem vodoodporen in je tako neprimeren za uporabo v vlažnih prostorih, kot so kuhinje ali kopalnice. Če nanj polagamo linolej, PVC ali druge elastične obloge, ga moramo predhodno zaščititi. Ključna slabost suhega estriha pa je njegova cena, saj je kar do dvakrat dražji od klasičnega estriha.

Zaključimo torej lahko, da je zaradi svoje cene in uporabnosti, primernejši za uporabo pri sanacijah in na manjših površinah, pri novogradnjah pa se največkrat uporabi mokri estrih.

Armiranje estriha

Še en pomemben vidik polaganja estriha je zagotavljanje primerne natezne trdnosti, ki zmanjšuje možnost pokanja. To dosežemo z armiranjem estriha, priporočeno je, da se armira vsak vgrajeni estrih, ki je debelejši od 4,5 cm. Navadno se estrihi armirajo z varjeno Q mrežo, ki se vgradi na spodnji strani estriha.

Novost na trgu so kovinska in polipropilenska vlakna. Ta se umešajo neposredno v estrih, zato ima estrih s polipropilenskimi ali kovinskimi vlakni natezno trdnost enako po vsej dolžini, kar občutno zmanjšuje možnost pokanja.

Polaganje estriha

Polaganje estriha je zahtevno opravilo, ki mu moramo nameniti veliko pozornosti in ga načrtovati vnaprej. Preden se lotimo polaganja estriha moramo natančno določiti njegovo končno višino. To storimo s seštevanjem debelin različnih plasti, kot so izolacija, dodatna izolacija, zvočna izolacija, morebitne plošče za talno gretje, estrih in debelina tlaka. Izolacijo je potrebno položiti tudi med estrihom in stenami, da se prepreči širjenje udarnega zvoka. Ko imate izračunane debeline, se lotite polaganja plasti, ki se na koncu zalijejo z estrihom, ki ga je potrebno poravnati z nivelirko. Pred polaganjem tlakov je obvezno sušenje estriha, ki lahko traja, kot omenjeno, tudi več tednov, odvisno od vrste estriha.

Povzeto po: https://www.merkur.si/nacini-vgradnje-in-cas-susenja-estriha; https://www.mojmojster.net/clanek/390/Estrih; https://www.mojmojster.net/clanek/122/Estrihi_kaj_izbrati_in_kaka_je_cena_estriha

Maja Markovič

Novinarka

Prejšnji članekVzdrževanje in čiščenje plinskega žara
Naslednji članekAgrikulturna produktivnost: Brez sprememb bomo v velikih težavah
Maja Markovič

Novinarka

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.