Kdaj je potrebna sanacija, kdaj rekonstrukcija strehe?

Sanacije strehe se običajno lotimo zaradi dotrajanosti, včasih pa je sanacija nujno potrebna zaradi škode, ki nastane kot posledica naravne nesreče.

Močan veter zadnja leta vse pogosteje pustoši na našem območju in v zadnjih dneh je odkril marsikatero streho. Delno ali v celoti uničene strehe je treba sanirati. Običajno se menja dele strešne kritine in strešnike, ki jih je veter odnesel, nadomesti z novimi. V določenih primerih, ko je poškodovana tudi konstrukcija, je treba streho v celoti rekonstruirati.

streha

Življenjska doba strehe

Streha je del hiše, ki je najbolj izpostavljen vremenskim vplivom. Pomembno je zato, da pri gradnji upoštevamo lokacijo, kje je hiša postavljena. Življenjska doba strehe znaša med 30 in 50 let, če ni izpostavljena ekstremnim razmeram in je pravilno postavljena, glede na to, kje stoji stavba.

Gre za vetrovno območje? Gre za območje, kjer je možnost, da zapade večja količina snega večja? V obeh prej omenjenih primerih so ravne strehe bolj estetska modna muha kot dobra izbira. Ravna streha oziroma streha z manj naklona deluje kot nekakšno jadro – veter se preprosto ‘ujame’ in jo odnese. Na območjih, kjer je večja verjetnost snega, bi sneg na položni strehi predstavljal preveliko težo – in zato na takih območjih dobro postaviti streho pod večjim naklonom.

streha, strešniki, kritina

Težja ali lažja kritina

Verjetno ste na območju severne Primorske ali na Krasu opazili starejše strehe, obložene s kamni? Razlog je dodatna obtežitev, da strehe ne bi odnesel veter. Na območjih, ki so bolj vetrovna, je tako nujno, da izberemo težjo kritino. Težka kritina po drugi strani ni dobra izbira na območjih, kjer je podlaga pod stavbo mehka in obstaja večja možnost ugrezanja. Težka kritina je dodatna obtežba in slabša podlaga no težje vzdržala pod težo stavbe.

Ko vreme ne prizanaša

Po neurjih, hudih nevihtah, močnem vetru … je treba streho, če obstaja kanček dvoma, da je oškodovana, preveriti. Če je odneslo ali poškodovalo katerega izmed strešnikov, je tega treba zamenjati. Sicer bi lahko prišlo do zamakanja, s tem pa bi bili izolacija in lesena konstrukcija izpostavljena vlagi in gnitju.

Pregled strehe

Ko pregledujemo strešno kritino ali jo zaradi poškodb celo menjujemo, je to odlična priložnost, da preverimo tudi strešno konstrukcijo. Običajno je ta pri enodružinskih hišah lesena, iz smrekovih masivnih elementov in lepljencev. Pri večjih objektih je ostrešje betonsko oziroma v redkejših primerih kovinsko.

Pri pregledu lesa moramo biti posebej pozorni, če je bil les v stiku z vodo (če je kritina puščala). Če les gnije, je zamenjava nujna. Menjava tramov je mogoča brez poseganja v celotno konstrukcijo strehe. Če je poškodovanih več tramov, se bo najverjetneje treba lotiti menjave celotnega ostrešja.

Prav tako moramo preveriti, ali so les morda napadli škodljivci, recimo lesni črvi. Ti z naluknjanjem lesa lahko oslabijo nosilnost materiala in s tem vplivajo na statiko.

Gradbeno dovoljenje potrebujete tudi za vsako spreminjanje zunanjega izgleda ali gabarita, če želite dvigniti podstrešje ali kako drugače posegati v osnovno konstrukcijo.

Menjava ostrešja

leseno ostrešje

Nekakšen standard, ki velja, je, da je menjava celotnega ostrešja dobrodošla, če je poškodovana več kot petina (20 odstotkov) konstrukcijskih elementov. Ker gre za vzdrževalno delo, posebnih dovoljenj ne potrebujete. Dovoljenj ne potrebujete niti, če se odločite za manjše posege, recimo vgradnjo strešnih oken, ki se jih umesti med špirovce.

Nujno pa boste morali zaprositi za dovoljenje, če nameravate vgraditi frčado. Gre namreč za poseg v konstrukcijo (in s tem za vpliv na statiko) stavbe.

Pri dvokapnicah je vsako poseganje v konstrukcijo na eni strani lahko zelo škodljivo za drugi del stavbe. Dvig naklona strehe na eni strani, poveča pritisk na kapno lego, ki nosi in povezuje spodnji del špirovcev, na drugi strani. S tem je povečan pritisk na zunanji podporni zid stavbe, ki nosi težo strehe. Statika se poruši in tvegamo, da začne streha na drugi strani drseti.

Izolacija

Ob sanaciji ali rekonstrukciji strehe je dobro investirati tudi v dodatno izolacijo strehe. Tako zmanjšamo toplotne izgube med ogrevalno sezono in zmanjšamo pregrevanje stavbe v toplem delu leta.

Ne glede na to, za kako velik poseg se odločimo, se je sanacije strehe treba lotiti z veliko mero natančnosti. Pri rekonstrukciji brez strokovnjakov ne bo šlo, vsekakor se pa je nanje dobro obrniti tudi v primeru manjših sanacijskih posegov.

Preberite še: krovstvo + tesarstvo + kleparstvo = streha: cena strehe, vrste, prednosti in slabosti kritin

Urednica portala MojPrihranek.si

Prejšnji članekSo strešna okna ustrezno vgrajena?
Naslednji članekV 2020 se boste težko izognili inšpekcijskemu nadzoru

Urednica portala MojPrihranek.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.