Slovenija do leta 2050 z ničelnimi emisijami

klimatske spremembe

Vlada je na svoji 71. redni seji med štirimi točkami Ministrstva za okolje in prostor, sprejela tudi Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050.

Slovenija bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost

Vlada je sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. Slovenija bo leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte.  Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri, hkrati pa ohranjala visoko stopnjo konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva.

Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja.

Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.

Cilj je ambiciozen

Podnebna strategija naslavlja ambiciozen izziv doseganja podnebne nevtralnosti, vendar hkrati ponuja posameznikom, družbi in gospodarstvu paleto priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, ohranjena narava, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine, zagotavljanje zelenih delovnih mest, dvig konkurenčnosti podjetij in zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja. Slovenija bo lahko te priložnosti s svojo majhnostjo in dobro izobrazbeno strukturo izkoristila v prid učinkovitega, vključujočega in trajnostnega prehoda v podnebno nevtralno družbo.

Drastično zmanjšanje emisij

Do leta 2050 bo Slovenija zmanjšala emisije toplogrednih plinov (TGP)  za 80-90 % glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.

Dolgoročna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb ter s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev in potrošnikov v zeleni prehod gospodarstva – v smer neto-ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Izvedbena zakonodaja in drugi ukrepi, ki se bodo nadgrajevali in dodatno sprejeli po sprejetju dolgoročne strategije, pa bodo še dodatno opredelili predvidene spremembe v sektorjih energetike, prometa, industrije, široke rabe, kmetijstva in odpadkov.

Nadgradnja obstoječih ukrepov

Nadgradnja že obstoječih podnebnih ukrepov bo imela v Sloveniji na okolje velik in pomemben vpliv, saj bo sveženj podnebnih ukrepov prispeval k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Podnebne spremembe se v Sloveniji že izražajo (temperatura, vode), zato je za trajnostni razvoj Slovenije ključno čim prejšnje sledenje zastavljenim ciljem v podnebni strategiji in za dosego ciljev, učinkovito sistemsko izvajanje potrebnih ukrepov v vseh sektorjih.

Dodatne investicije v določenih sektorjih, se odražajo v večji energetski učinkovitosti in zato zmanjšujejo porabo energije, kar lahko ugodno vpliva na povečano varčevanje tako gospodinjstev kot podjetij. Vlaganje v zelen razvoj bo povečalo gospodarske aktivnosti, kar bo predvidoma povišalo zaposlenost v slovenskem gospodarstvu. Za zagotavljanje pravičnega prehoda bo zelo pomembno tudi oblikovanje in izvajanje politik, ki prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, kar se bo odražalo v področni zakonodaji.

Za obdobje do leta 2030 dokument sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO20-30) in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje (opredeljuje podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja).

Urednica portala MojPrihranek.si

Prejšnji članekPredstavljamo vam toplotno črpalko zrak-voda Panasonic Aquarea
Naslednji članek2,5 mio evrov za izboljšanje okolja v Zgornji Mežiški dolini

Urednica portala MojPrihranek.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.