Z oktobrom nižje subvencije za menjavo starih kurilnih naprav

stara kurilna naprava

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo predvidoma s 1. oktobrom ukinilo odloke o načrtih kakovosti zraka, ki so zaradi prekomernega onesnaženja s prašnimi delci (PM 10) doslej veljali za pet slovenskih občin – Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto, Trbovlje in Zagorje. Tam so bile namreč zadnja tri leta dnevne mejne vrednosti PM 10 pod mejno vrednostjo oziroma niso bile presežene več kot 35-krat letno. Vzporedno se na najbolj onesnaženih območjih ukinjajo oziroma znižujejo tudi višje spodbude za menjavo starih kurilnih naprav z novimi ali s toplotnimi črpalkami.

Nova predloga prepisov naj bi začela veljati s 1. oktobrom letos – tik pred začetkom kurilne sezone

MOP je objavil dva nova predloga predpisov, ki naj bi začela veljati s 1. oktobrom 2021. Prvi je predlog sprememb odredbe o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zraka, drugi pa sprememba odloka o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka. Oba predpisa na podlagi meritev trdih delcev PM10, ki jih izvaja Arso, občine oziroma določene aglomeracije razvrščata glede na onesnaženost zraka.  Če so bile dovoljene vrednosti PM10 v posamezni občini ali območju v enem letu presežene 35 dni ali več, se jih uvrsti med tiste, ki morajo sprejeti odlok o načrtu kakovosti zraka.

V Celju edini blizu meje

Do sedaj so to izpolnjevale Mestne občine Celje, Ljubljana, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Murska Sobota, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Lanske meritve pa kažejo, da v nobeni od občin letno število preseganj dnevne mejne vrednosti za PM10 ni bilo preseženo. Za vse občine razen Celja tako odloki o kakovosti zraka nehajo veljati. V Celju je bila dovoljena dnevna vrednost PM10 delcev presežena 34 dni v letu, torej je bila blizu meje.

Kaj predpisa prinašata v praksi?

Od tega, ali je občina uvrščena na seznam ali ne, je odvisna višina subvencije za zamenjavo stare kurilne naprave z novo, ki jo investitorju lahko dodeli Eko sklad. Trenutno velja, da lahko posameznik dobi subvencijo v višini 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5000 evrov pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso na območjih občin, ki imajo sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka.  Ker s spremembo predpisa občine iz seznama ne bodo imele več sprejetega odloka, bo subvencija nižja, znašala bo največ 50 odstotkov vrednosti naložbe oziroma 4000 evrov.

Oče s sinovoma v kurilnici
Nižje bodo tudi subvencije za toplotne črpalke

Zaradi istega razloga bodo nižje tudi subvencije za nove toplotne črpalke. Namreč, če je v občini sprejet odlok o kakovosti zraka, trenutno subvencija za toplotno črpalno (voda/voda ali zemlja/voda) znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov in ne več kot 5000 evrov, za toplotno črpalko zrak/voda pa ne več kot 3200 evrov. Ko odloka ne bo več, se bodo subvencije znižale na največ 40 odstotkov oziroma na največ 4000 oziroma 2500 evrov.

Novi program sklada za naslednja tri leta za celotno državo za menjavo zastarelih malih kurilnih naprav in subvencioniranje toplotnih črpalk sicer zagotavlja 49 milijonov evrov spodbud. MOP je odloke o kakovosti zraka že lani ukinil na območju Kranja in Hrastnika.

Občine odločitve ne podpirajo

narava
Z ukinjanjem oziroma zniževanjem subvencij bi se lahko kakovost zraka znova poslabšala

V omenjenih občinah se z odločitvijo seveda ne strinjajo. Mariborčani so pristojne pozvali, naj znova prouči spremembe pri subvencioniranju naložb iz Eko sklada. Ocenjujejo, da kurjenje v zastarelih malih kurilnih napravah namreč še vedno prispeva k onesnaženju zraka v kurilni sezoni. Opaziti je tudi naraščanje deleža črnega ogljika kot posledice kurjenja lesne biomase v zastarelih oziroma slabo vzdrževanih pečeh. Zato izpostavljajo, da »o splošnem izboljšanju stanja žal še ne moremo govoriti«. Skrbi jih, da se bo z ukinjanjem oziroma zniževanjem subvencij trend posodabljanja kurilnih naprav bistveno upočasnil in da se bo kakovost zraka znova poslabšala. Poleg tega je odlok, ki ga MOP ukinja, osnova tudi za druge občinske operativne programe s področja varstva okolja. V primeru, da bodo predvidene spremembe obveljale, mariborska občina MOP-u predlaga, da odlok, za katerega je finančni načrt predviden do leta 2022, velja vsaj še prihodnje leto.

Enako menijo tudi na Mestni občini Ljubljana, saj je na odlok o kakovosti zunanjega zraka vezan celoten program za izboljšanje kvalitete zraka v mestu, vključno z načinom dodeljevanja državnih subvencij občanom. Enako v Murski Soboti, kjer opozarjajo, da je imelo poleg dveh milih zadnjih zim precejšen vpliv na zmanjšano onesnaženost zraka tudi zaprtje velikega dela države zaradi epidemije. Še posebej neprimerno se jim zdijo tovrstne spremembe tik pred začetkom kurilne sezone, ko se mnogi odločajo za menjavo kurilnih naprav.

Občine složno predlagajo, da odloke o načrtu za kakovost zraka ukinejo šele, ko bo sprejet operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka na nacionalni ravni.

Povzeto po: www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-in-prostor; www.pisrs.si; www.delo.si; www.zurnal24.si

Prejšnji članekNaraven, zdrav in ekološki gradbeni material
Naslednji članekHiše, ki bodo za mlade na voljo po 50.000 evrov

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.