To je največja lesena stavba v Sloveniji

Notranjost stavbe | Avtor Mojca Jeneš (Vir: Gov.si)

15. februarja je v Izoli potekala slavnostna otvoritev stavbe raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, ki se ponaša z naslovom največje lesene stavbe v Sloveniji. Stavba je dom raziskovalcev in mednarodno priznanih strokovnjakov s področja lesarstva in bo hkrati tudi sama predmet raziskav, saj bo služila preučevanju obnašanja lesa tekom življenjske dobe stavbe preko vgrajenih senzorjev, pišejo na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Otvoritve se je s pozdravnim nagovorom udeležil tudi direktor Direktorata za lesarstvo iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Danilo Anton Ranc in izpostavil podporo ministrstva leseni gradnji in ukrepe za povečanje njenega deleža.

Edinstven objekt za raziskave in inovacije

Ob otvoritvi je inštitut hkrati praznoval 5. obletnico svojega obstoja. Nova stavba je kot največja lesena stavba v Sloveniji edinstven objekt za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Oblikovana je bila po načelih sodobne trajnostne gradnje in koncepta restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja, ki temelji na lastnih raziskavah inštituta. Z umno uporabo lesa se tako doseže kar dva cilja naenkrat – izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi ter znižanje izpustov CO2 v ozračje.

Zunanjost stavbe | Avtor Mojca Jeneš (Vir: Gov.si)

V uvodnem pozdravu se je direktorica InnoRenew CoE dr. Andreja Kutnar zahvalila ekipi raziskovalcev in vsem ostalim za sodelovanje ter podporo inštitutu. »Ko smo dve leti nazaj začeli z gradnjo te stavbe smo skupaj sestavljali leseno drevo. Danes sedimo v našem novem domu in žanjemo sadove skupnih in uspešnih prizadevanj,« je dejala. V novih prostorih bodo še naprej snovali projekte iz področja naravno obnovljivih materialov, s katerimi na temeljih znanosti prispevajo k trajnostnemu razvoju okolja.

Dober primer, kako dosegati uspehe

Iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je državni sekretar Mitja Slavinec v svojem nagovoru poudaril pomen sodelovanja ministrstev, raziskovalno-izobraževalnih institucij in gospodarstva ter čestital vsem partnerjem projekta, ki so prispevali k uspešni izgradnji stavbe.

Omenil je tudi nov zakon o raziskovalni dejavnosti, po katerem bo za to dejavnost zagotovljeno več sredstev. Zgodbo Innorenew je označil za dober primer, ki kaže, kako lahko slovenska znanost v sodelovanju s slovenskim gospodarstvom dosega mednarodne uspehe.

Podpora leseni gradnji

Generalni direktor Direktorata za lesarstvo iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Danilo Anton Ranc je pozdravil delovanje inštituta ter primer dobre prakse, ki jo predstavlja nova zgradba. Ministrstvo podpira leseno gradnjo in je za povečanje njenega deleža izvedlo več ukrepov. Sprejeta je bila Slovenska industrijska strategija 2021-2030 kot krovni strateški dokument, pripravlja se še Izvedbeni načrt ukrepov. »Les bo eden od bistvenih elementov v našem prehodu v nizkoogljično družbo. Pri tem je pomembno, da iščemo načine, kako naši strateški surovini lesu dodati čim višjo vrednost in hkrati znižati emisije toplogrednih plinov,« je poudaril. Pomemben dosežek ministrstva je bila sprememba Uredbe o zelenem javnem naročanju, v katero so bile med predmete naročanja dodatno uvrščene javne stavbe, za katere je sedaj obvezna vgradnja vsaj 30 % lesa, ta delež pa si prizadevajo še povečati.

Sledila je video predstavitev arhitektke in raziskovalke Eve Prelovšek Niemelä, ki je prikazala proces gradnje. Nova stavba je hibridna konstrukcija lesa, betona in jekla ter predstavlja stičišče prizadevanj za prenos raziskovalnega znanja v industrijsko prakso. Na inštitutu verjamejo, da mora grajeno okolje ne le postati okolju čim manj škodljivo, ampak mora tudi dobrodejno in restorativno vplivati tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi.

Pametni senzorji

Na vodenem ogledu stavbe so si nato udeleženci dogodka lahko podrobneje ogledali stavbo. Med posebnostmi stavbe so tudi senzorji za monitoring vlage, ki so vgrajeni v leseno nosilno konstrukcijo in v streho glavnega objekta. Gre za 40 senzorjev, ki bodo omogočalo vpogled v način staranja lesa v stavbah in lažje načrtovanje lesene gradnje v prihodnje. Stavba tako služi kot živi laboratorij v dejanskih, vsakodnevnih razmerah.

Za tovrstno spremljanja stanja konstrukcij v inovativnih lesenih stavbah sta se InnoRenew CoE in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem povezali z raziskovalci iz ameriške univerze Oregon State University in raziskovalci iz Univerze v Helsinkih, ki imajo prav tako stavbe iz masivnega konstrukcijskega lesa z vgrajenimi senzorji ter tako vzpostavili mednarodno mrežo za spodbujanje raziskovanja inovativne lesene gradnje. Analizirali bodo podatke, pridobljene s senzorji in informacijskimi tehnologijami, ki stalno opazujejo in spremljajo spremembe v stavbah.

Zagon, ki ga raziskovalni inštitut InnoRenew CoE daje slovenskemu lesarstvu, bo s tem lahko še večji, saj je sodelovanje raziskovalne sfere in gospodarstva ključno za splošni napredek in razvoj inovacijskega potenciala.

Urednica portala MojPrihranek.si

Prejšnji članekKdaj bo konec krize polprevodnikov? Končno imamo odgovor
Naslednji članekDanes ste izgubili 5 evrov. V zadnjem letu pa že 1.800 evrov

Urednica portala MojPrihranek.si

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.