Znanost pravi, da je amazonski pragozd na odločilni točki preobrazbe v …

Otroka hodita po gladini reke, v ozadju goreč gozd

Velik del amazonskega pragozda bi lahko bil na točki preobrata zaradi podnebne krize, pravijo znanstveniki. Deževni gozdovi so zelo občutljivi na spremembe v odstotku dežja in nivoju vlažnosti. Požari in dolgotrajne suše to še slabšajo in področja izgubljajo drevesa ter se spreminjajo v neke vrste savano z mešanico gozdov in travnatih polj. V amazonskem pragozdu je bila ta možnost spremembe sicer možna, ampak oddaljena naj bi bila kar nekaj desetletij.

Nova raziskava pa kaže, da bi bila ta točka preobrata lahko veliko bližje. Kar 40 % obstoječega amazonskega deževnega gozda je zdaj na točki, ko bi lahko obstajal kot savana, ne pa deževni gozd. Ta preobrat bi sicer trajal desetletja, a ko se enkrat začne, je proces težko zaustaviti. Deževni gozdovi predstavljajo dom za veliko več bitij kot pa savana in igrajo ključno vlogo v vsrkavanju ogljikovega dioksida iz ozračja.

Manj dežja in več požarov

Zaradi podnebnih sprememb deli amazonskega pragozda prejemajo precej manj dežja kot običajno. V kar 40 % gozda je količina dežja zdaj taka, da lahko pričakujemo prehod v savano, kaže raziskava, ki jo je vodil Stockholm Resilience Centre. Lani je bil brazilski predsednik Jair Bolsonaro opozorjen, da nadaljnje uničevanje amazonskega pragozda vodi v preobrazbo v savano. Letošnji požari so bili najhujši preteklega desetletja, požarnih točk je v primerjavi z lanskim letom več za kar 60 %.

Savana

Glavni avtor študije Arie Staal je dejal, da ekologija deževnih gozdov v pravih pogojih sicer zagotavlja samozadostne padavine, vendar so kljub temu nagnjeni k izsuševanju v napačnih pogojih. »Rast in širitev gozdov vpliva na količino dežja,« je pojasnil. »Gozdovi ustvarjajo lasten dež, ker listi oddajajo vodno meglico, kar se kasneje spremeni v dež. Dež pomeni manj požarov, kar vodi v več gozdov.«

Dokončna sprememba, ki jo bo težko zaustaviti

Zaradi izgube večjih delov gozdov pa je ta naravna logika porušena. Vlaga v ozračju se je zmanjšala. Ko deževni gozdovi enkrat prestopijo prag in se spremenijo v neke vrste savano z mešanico gozdov in trave, je malo verjetno, da se bodo povrnili v svoje izvirno stanje. Te savane so še bolj izpostavljene požarom in ogenj preprečuje, da bi se ta področja preobrazila nazaj v gozdove.

Vodna rastlina, ki lebdi na gladini vode

Skupina raziskovalcev je s pomočjo računalniških simulacij predvidela, kje bi lahko prišlo do tega preobrata. Prav tako so preučili, kaj bi se zgodilo, če bo delež emisije toplogrednih plinov še naraščal. Ugotovili so, da bi se gozdovi zelo težko ponovno zarasli. Ingo Fetzer pravi: »Deževni gozdovi na vseh celinah so zelo občutljivi na globalne spremembe in hitro izgubijo sposobnost prilagoditve. Trajalo bi več desetletij, da se ponovno vrnejo v svoje izvirno stanje, če bi se izgubili. In glede na to, da deževni gozdovi predstavljajo dom za večino globalnih bitij, bo to vse za vedno izgubljeno.«

S spleta

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.