Vlažne pasti starih večstanovanjskih stavb

Zatohli kletni vonj po vlagi, uničena balkonska čela, glivice in plesni na zidovih so le nekateri kazalci prisotnosti vlage v domovanjih. Vlaga pa ne kazi zgolj zunanje podobe, temveč ima tudi škodljive posledice na zdravje. V iskanju celovitih rešitev za ugodno bivalno klimo »primere iz prakse« v letošnjem projektu »Vsi obrazi bivanja« družno predstavljata blagovni znamki Kema in Baumit.

Mlada štiričlanska družina si ustvari novo domovanje v stanovanju starega blokovskega naselja. Povsem novo stanovanje zaradi visokih cen nepremičninskega trga ni dosegljivo, kar je vsakodnevna realnost slovenskih mladih družin. A odpadanje malt in končnih premazov z veliko možnostjo nastajanja raznih plesni, odstopanje fasad z velikimi madeži vlage, ki se širijo po celotni zgradbi, vlažni in neprijetno hladni zidovi, ki zaudarjajo po vlagi – to so le druga in marsikdaj tudi skrita realnost današnjih stavb. Kletni prostori, ki naj bi v blokih nudili več kot primerno shramba za ozimnico in priročno odlagališče odvečnih stvari, za družino niso uporabni za kaj več kot hranjenje avtomobilskih gum ali koles.

Zatohli kletni vonj po vlagi, uničena balkonska čela, slabo izolirani objekti

Resnična zgodba, ki nikakor ni osamljena, opozarja na aktualno stanovanjsko problematiko v Sloveniji. Ta ni težava zgolj posameznih stanovanjskih enot, pač pa stanovanjskih objektov kot celote. Dejstvo je namreč, da je prenov potrebna skorajda polovica stanovanjskega fonda v Sloveniji, saj je okrog 40 odstotkov večstanovanjskih stavb starejših od 50 let. S tem se približuje ali presega teoretično obdobje uporabnosti, ki je 60 let, ko jih je potrebno korenito prenoviti. Vlažne stene, temelji ali tla, zamakanje strehe ali balkonov, trhli okenski okvirji so zgolj nekatere pomanjkljivosti stanovanj v slabem stanju.

Pulmologi opozarjajo na škodljive posledice vlage

Za zdravo bivanje so suhi zidovi osnovnega pomena. Nobena termoizolacija nima pravilnega učinka, če se v zidovih na tak ali drugačen način zadržuje vlaga. Na negativne posledice vlage na zdravje v bivalnih okoljih opozarjata tudi doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med. specialist internist in pnevmolog, direktor Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter doc. dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za klinično mikrobiologijo Klinike Golnik: »Vlaga v bivalnih prostorih (vlaga na stenah, na talnih oblogah, na lončnicah) lahko vpliva na počutje in zdravstveno stanje oseb, ki v vlažnem okolju živijo. Ob tem pa vlaga sama po sebi ni dejavnik tveganja, medtem ko so mikroorganizmi, ki uspevajo v vlažnih prostorih, lahko vir okužbe oz. povzročajo simptome pri bolnikih z določenimi boleznimi. Težavam so v takem okolju najbolj izpostavljeni bolniki z astmo ali kakršnokoli preobčutljivostjo oz. alergijo s strani dihalnih poti, če se pri njih razvije preobčutljivost na alergene v plesnih, ki uspevajo v vlažnem okolju. Poleg plesni pa so v bivalnem okolju prisotne tudi bakterije – termofilne aktinomicete, pri katerih organizem lahko razvije normalen imunski odziv s tvorbo protiteles tipa IgG ali alergijski imunski odziv za tvorbo protiteles IgE.«.


Ukrepi za odpravljanje vlage oz. njeno zmanjševanje v konstrukciji so sicer že dolgo znani in pogosto povsem preprosti:

  • odvod površinskih voda z utrditvijo in napravo padca terena vstran od objekta,
  • sanacija poškodb odtočnih cevi ter kanalizacijskega sistema okrog objekta,
  • sistem dodatnega tesnjenja zunanjega dela objekta,
  • zamenjava obstoječih poškodovanih ometov z novimi paroprepustnimi sanacijskimi ometi za razvlaževanje vlažnih in s soljo prepojenih zidov, …

Vsekakor je potrebno za ustrezno sanacijo najprej dosledno ugotoviti vzroke za nastajanje vlage. Vlaga, ki v objekt prihaja iz zemlje (t.i. kapilarna vlaga), ni edini problem, ki preti starejšim stanovanjskim objektom; težave vlage se lahko v drugi obliki namreč pojavljajo tudi v stanovanjskih enotah. Če nas vlaga, smrad in plesni v skupnih prostorih ne motijo, je drugače v stanovanjskih enotah, kjer se lahko vlaga in njene posledice nevarno vtrejo v strukturo zidov bodisi kot posledica zamakanja balkona, pomanjkljive hidroizolacije v kopalnici, plesni zaradi težav s toplotnimi mostovi itd.

Glivice in plesni na notranjih stenah domov, ki so posledica zgoraj omenjenih dejavnikov, bistveno znižujejo kakovost bivanja, saj lahko povzročijo obolenja dihal, astmo in alergije. Doc dr. Fležar in doc. dr. Tomičeva: »Simptomi, ki jih pri preobčutljivem bolniku z alergijo na plesni sproži izločanje spor plesni v zrak, so zelo podobni težavam bolnikov s senenim nahodom v času cvetenja trav in dreves. V kolikor so težave povezane z astmo, opažamo pri bolnikih večjo porabo zdravil od potrebnega odmerka, na splošno pa je njihova astma neurejena. V takem primeru svetujemo, da uredijo domače okolje tako, da odstranijo alergene – tudi tiste, ki rastejo na vlažnih tleh ali stenah.« Posebej občutljiva skupina so otroci: »Največ astmatikov je ravno med otroci, dihalne težave otrok, ki so atopiki oz. alergiki, pa so lahko deloma povezane tudi z okoljem, v katerem bivajo. Bakterije, ki uspevajo v vlažnem okolju stanovanj, pa načeloma niso patogene za človeka, razen v primerih, ko mora bolnik uživati imunosupresivno terapijo, torej taka zdravila, ki zmanjšujejo imunsko odzivnost organizma (npr. po transplantaciji organov).«


Da bo bivanje torej kakovostno, udobno ter zdravo, mora biti skrb za vse oblike sanacije vlage v bivalnih prostorih rdeča nit, ko razmišljamo o prenovi. Začnemo pri temeljih, ki vplivajo na celotno stavbo in ne zanemarimo ostalih dejavnikov, ki so pogosti vsakodnevni problem prebivalcev večstanovanjskih zgradb in se na objektih pojavljajo tudi lokalno. Dejstvo je, da se s številnimi vzroki nastajanja plesni soočamo vsakodnevno in da spada ta med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. Poleg tega, da vlaga v bivalnih prostorih ter pojav plesni negativno vplivata na zdravje uporabnikov, pa bistveno vplivata tudi na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme.

Ugotovimo torej vzroke nastanka vlage, poskrbimo za njeno odpravljanje ter tako preprečimo škodo, ki jo vlaga povzroča.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.