Dan spomina na mrtve, ki ga obeležujemo prvega novembra, je dela prost dan. Je obdobje, ko se spominjamo pokojnih in že več desetletij se tradicionalno zgrinjamo na pokopališča. Prižiganje sveč, prinašanje rož, šopkov, vencev in še česa. Prav sveče so tisto, o čemur vsako leto spregovorimo nič koliko besed. Ste vedeli, da v Sloveniji vsako leto kupimo več tisoč ton nagrobnih sveč?
Prižiganje sveč ima velik vpliv na okolje
Tradicija prižiganja sveč na grobovih je točno to, tradicija. Podobno tradicijo prižiganja sveč imajo še v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem in pri naših južnih sosedih Hrvatih. To lahko vidimo že po odstopu od povprečja Evropske unije pri prižiganju in nakupovanju sveč. Tako se prav zaradi tradicionalnega pomena tega praznika pogosto ne zavedamo, kaj za okolje pomenijo odpadne sveče. In kaj točno pomenijo?
V Sloveniji smo leta 2021 kupili 9,45 milijonov nagrobnih sveč. To je zneslo kar 4,48 sveče na prebivalca. In kljub temu, da Statistični urad RS pravi, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč zmanjšuje, je količina še vedno ogromna. V letu 2021 smo tako Slovenci kupili 4067 ton nagrobnih sveč. To je dve petini Eifflovega stolpa, ena petina Kipa Svobode ali pa 55x težje od Space Shuttla.
V primerjavi z izhodiščnim letom 2010 je količina v letu 2021 manjša za okoli 40 %, prav tako pa je 3 % manjša od količine iz leta 2020.
Kam z odpadnimi svečami in kaj so alternative?
Kot odpadek sveče predstavljajo veliko breme za okolje, saj je zunanji del nagrobnih sveč običajno izdelan iz kombinacije polipropilena (PP) in polivinilklorida (PVC) in ga ni mogoče v celoti snovno predelati. Notranjost sveč je iz parafina, ki je nerazgradljiv stranski produkt predelave nafte. Več o vse bolj priljubljeni alternativi nagrobne sveče pa si lahko preberete v našem prispevku Za manj odpadkov prižgite virtualno svečo z osebnim posvetilom.
SEO urednik