Že leta potekajo razprave o tem, ali je kozarec vina ob večerji zdrava navada ali tiho tveganje. Nova obsežna raziskava, predstavljena na letnem znanstvenem zasedanju Ameriškega kardiološkega kolegija, ponuja doslej najjasnejši vpogled v to dilemo in nakazuje, da vse vrste alkohola niso enake. Z analizo podatkov, zbranih pri več kot 340.000 odraslih Britancih v okviru projekta UK Biobank med letoma 2006 in 2022, so znanstveniki odkrili pomembne razlike v zdravstvenih izidih glede na to, ali posameznik pije vino, pivo, jabolčnik ali žgane pijače.
Medtem ko je visok vnos katere koli vrste alkohola dosledno povezan s slabšim zdravjem, študija na novo osvetljuje morebitne učinke nizkega do zmernega uživanja alkohola, pri katerem vrsta pijače postane odločilen dejavnik. Najzanimivejša ugotovitev študije je v nasprotnih učinkih različnih pijač. Raziskava je pokazala, da so imeli zmerni pivci vina kar 21 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi z osebami, ki alkohola nikoli ne pijejo ali ga pijejo le občasno. Po drugi strani je bilo tudi nizko do zmerno uživanje piva, jabolčnika ali žganih pijač povezano z devet odstotkov večjim tveganjem za smrtnost zaradi istih vzrokov.
Te razlike se, poudarjajo raziskovalci, pojavljajo izključno pri nizkih in zmernih ravneh uživanja. Za zmerno uživanje se je pri moških štelo od ene in pol do treh standardnih pijač na dan, pri ženskah pa od pol do ene in pol standardne pijače na dan, pri čemer standardna pijača vsebuje približno 14 gramov čistega alkohola.
Znanstveniki pa izrecno opozarjajo, da se ti morebitni pozitivni učinki vina izničijo v trenutku, ko uživanje postane čezmerno. Pri osebah z visokim vnosom alkohola, opredeljenim kot več kot tri pijače na dan pri moških in več kot ena in pol pri ženskah, vrsta pijače izgubi pomen, negativne posledice pa prevladajo. V primerjavi s tistimi, ki pijejo redko ali sploh ne, so imele osebe, ki so pile čezmerno, 24 odstotkov večje tveganje za smrt iz katerega koli vzroka. Tveganje za smrt zaradi raka je bilo večje za kar 36 odstotkov, tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni pa se je povečalo za 14 odstotkov. Sporočilo je jasno: ne glede na osebne preference preveč alkohola sistematično uničuje zdravje in občutno skrajšuje življenjsko dobo.
Zakaj bi bilo vino drugačno?
Postavlja se vprašanje, zakaj bi imelo vino drugačen učinek. Znanstveniki ponujajo več razlag, od biokemije do navad. Rdeče vino je bogato s polifenoli, spojinami, ki vplivajo na zdravje srca. A odgovor ni le v sestavi. Raziskovalci poudarjajo, da se vino pogosteje pije ob obrokih in je povezano s kakovostnejšo prehrano.
Ste pozabili dati pivo v hladilnik? Ta trik, o katerem piše Student.si, ga ohladi v samo dveh minutah
»Vsi ti dejavniki skupaj nakazujejo, da vrsta alkohola in z njo povezane življenjske navade prispevajo k razlikam,« je pojasnila Zhangling Chen.
Kljub temu je treba ugotovitve jemati previdno. Študija je opazovalna, ne dokazuje vzročnosti, podatki pa temeljijo na samoporočanju. Strokovnjaki opozarjajo, da varna količina alkohola ne obstaja in da je abstinenca vedno najvarnejša možnost.
Urednik portala MojPrihranek
