Ko temperature presežejo 30 stopinj Celzija, marsikdo poseže po zalivalki ali vrtni cevi skoraj vsak dan. Strah, da bi rastline zaradi vročine ovenele, je povsem razumljiv. Toda strokovnjaki opozarjajo, da vsakodnevno zalivanje ni vedno najboljša rešitev. V nekaterih primerih lahko celo oslabi rastline in po nepotrebnem poveča porabo vode. Če želite lep vrt in hkrati nižje stroške, je vredno preveriti, ali zalivate na pravi način.
1Več vode ne pomeni nujno bolj zdravih rastlin
Veliko ljudi verjame, da bodo rastline v največji poletni vročini uspevale bolje, če jih zalivajo vsak dan. V resnici je pomembneje, kako zalivamo, kot kako pogosto. Če rastline vsak dan dobijo le manjšo količino vode, ta pogosto navlaži zgolj zgornjo plast zemlje. Korenine zato ostajajo bližje površini, kjer se zemlja najhitreje izsuši. Posledica je, da lahko takšne rastline postanejo bolj občutljive na vročino in daljša sušna obdobja.
2Kako pogosto je treba zalivati?
Na to vprašanje ni enotnega odgovora.
Potrebe po vodi so odvisne od vrste rastline, starosti rastline, vrste tal, količine padavin in trenutnih vremenskih razmer. Mlade sadike, cvetje v loncih in nekatere vrtnine bodo v vročih poletnih dneh potrebovale več vode kot dobro ukoreninjeni grmi ali trajnice. Prav zato ni mogoče trditi, da je vsakodnevno zalivanje vedno napačno. V določenih primerih je celo nujno.
Kljub temu je naša izkušnja, da pri številnih uveljavljenih rastlinah raje zalivamo manj pogosto, vendar temeljiteje. Tako voda prodre globlje v tla, korenine pa se razvijejo bolj v globino, kjer vlaga ostane dlje časa.
3Najboljši čas za zalivanje
Veliko ljudi vrt zaliva takrat, ko imajo čas. Pogosto je to sredi dneva, ko sonce najmočneje pripeka. To pa ni najboljša izbira. Pri visokih temperaturah velik del vode izhlapi še preden doseže korenine rastlin. Posledično porabimo več vode, rastline pa od tega nimajo tolikšne koristi, kot bi si želeli.
Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj. Takrat so temperature nižje, voda lažje prodre v tla, rastline pa imajo dovolj časa, da jo izkoristijo pred največjo vročino. Dobra izbira je lahko tudi zgodnji večer, ko sonce ni več tako močno.
4Preprost preizkus, ki vam lahko prihrani veliko vode
Preden posežete po cevi za zalivanje, preverite zemljo. S prstom ali manjšo lopatko segnite nekaj centimetrov pod površino. Če je zemlja še vedno vlažna, rastline morda vode sploh ne potrebujejo. Mnogi vrt zalivajo iz navade, ne zato, ker bi bila zemlja dejansko suha. Že ta preprost preizkus lahko skozi poletje prihrani precej vode.
5Zastirka je skrivni zaveznik vsakega vrta
Če želite zmanjšati porabo vode, je ena najučinkovitejših rešitev zastirka. Pokošena trava, slama, lubje ali drugi organski materiali pomagajo zadrževati vlago v tleh in zmanjšujejo izhlapevanje. Poleg tega zavirajo rast plevela, ki rastlinam jemlje vodo in hranila. Zastirka lahko v vročih poletnih tednih občutno zmanjša potrebo po zalivanju.
6Prihranek za vrt in denarnico
V času vse pogostejših vročinskih valov postaja premišljena poraba vode vse pomembnejša. Pravilno zalivanje ne koristi le rastlinam. Koristi tudi družinskemu proračunu. Če zalivamo takrat, ko je to res potrebno, in na način, ki spodbuja zdrav razvoj korenin, lahko porabimo manj vode, rastline pa bodo pogosto močnejše in odpornejše.
Naslednjič, ko boste segli po zalivalki, se zato vprašajte: ali moj vrt res potrebuje vodo ali zalivam zgolj iz navade? Morda boste presenečeni, koliko vode in denarja lahko prihranite že z majhno spremembo navad.
