Koronavirus na globalno podnebno onesnaževanje ne vpliva zgolj pozitivno

Pojav covida-19 piše zares svojevrstno zgodbo v letu 2020. Ogromno vlogo je odigral v življenjih ljudi po vsem svetu, ki so se morali novi normalnosti prilagoditi na takšen ali drugačen način. Eden prvih odzivov ljudi, ko se je zgodil gospodarski premor, ko se je ustavil transport vseh vrst, je bil pojav fotografij iz vsega sveta, opremljene s ključnikom #pause ali opisi kot so »Planet Earth is Taking a Break« – naš planet Zemlja si je vzela premor. Nasa je že februarja letos poročala o vidnem zmanjšanju koncentracije dušikovega dioksida v ozračju nad Kitajsko. Toda raziskovalci na drugi strani ugotavljajo, da se pojavljajo tudi druge posledice pojava covid-19, vezane na prakse zmanjševanja globalnega podnebnega onesnaževanja. Kaj pravijo podatki?

Nasini posnetki o spremembi količin dušikovega dioksida nad Kitajsko
Nasini posnetki o spremembi količin dušikovega dioksida nad Kitajsko

Zbiranje podatkov o onesnaženosti držav ni v prvem načrtu

Večina držav se trudi in se je trudila zajeziti širjenje virusa predvsem z vzpostavljanjem javnih politik socialnega distanciranja in drugimi preventivnimi ukrepi. Jasno je, da je prednostna naloga poskrbeti za zdravje ljudi. Zaradi tega je bil posreden vpliv virusa na okolje malo analiziran. Prve raziskave so ocenile pozitiven posreden vpliv na okolje. Po eni strani podnebni strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko emisije toplogrednih plinov upadle toliko, kot še ni bilo videno po drugi svetovni vojni (Global Carbon Project, 2020). Ta rezultat je predvsem posledica politik socialnega distanciranja, ki so jih vlade sprejele po pojavu pandemije, kar je močno vplivalo tudi na gospodarske in ekonomske dejavnosti.

Pozitivne posledice koronavirusa na podnebno onesnaževanje

Tudi v Evropi, ne samo na Kitajskem, se je onesnaženost zraka močno zmanjšala, odkar so vlade državljanom svetovale naj ostanejo doma, da preprečijo širjenje novega koronavirusa. Glavne panoge in druge redne dejavnosti so se ustavile. Zmanjšala se je denimo uporaba avtomobilov, kar je povzročilo zmanjšanje toplogrednih plinov. Slika spodaj jasno prikazuje močno zmanjšanje koncentracij dušikovega dioksida v državah, kot so Francija, Nemčija, Italija in Španija.

Zmanjšanje koncentracij dušikovega dioksida  v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji (ESA, 2020b)
Zmanjšanje koncentracij dušikovega dioksida  v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji (ESA, 2020b)

Poleg tega so ukrepi socialnega distanciranja, ki jih je sprejela večina vlad, povzročile znatno izboljšanje stopnje onesnaženosti številnih plaž po vsem svetu. To je posledica zmanjšanja količine odpadkov, ki so sicer posledica množičnega turizma.

Prav tako se je znatno zmanjšala raven hrupa v večini držav. To je bila predvsem posledica zmanjšanja uporabe zasebnega in javnega prevoza ter komercialnih dejavnosti. Zvočno onesnaževanje sicer predstavlja eno najbolj podcenjenih onesnaževanj okolja, ki pa negativno vpliva na zdravje in vedênje ljudi in živali.

Negativne posledice koronavirusa na podnebno onesnaževanje

Kljub pozitivnim posrednim vplivom na okolje je novi koronavirus ustvaril tudi negativne posredne učinke. V ZDA so na primer v nekaterih mestih začasno ustavili programe recikliranja, ker so oblasti zaskrbljene zaradi tveganja širjenja virusa v reciklažnih centrih. Po drugi strani je bilo v posebej prizadetih evropskih državah prav tako omejeno trajnostno ravnanje z odpadki. Na primer v Italiji, je okuženim prebivalcem prepovedano ločeno zbiranje odpadkov.

Poleg tega so mnoga podjetja (zopet) prešla na uporabo embalaže za enkratno uporabo. Tudi priljubljena ameriška kavarna Starbuscks je denimo napovedala začasno prepoved uporabe skodelic za večkratno uporabo. Nenazadnje pa se je povečalo tudi število spletnih naročil. To povzroča povečanje števila gospodinjskih odpadkov, tako organskih kot umetnih. Veča pa se tudi količina zdravstvenih odpadkov.

Kakšen je torej sklep – kako je (oziroma bo) pojav koronavirusa vplival na okolje?

Če povzamemo, lahko vidimo, da ima pojav covida-19 velike in vidne posledice in vpliv na globalno podnebno onesnaževanje. Izrazitejše in hitreje pojavne so tiste pozitivne, ki so (končno) odigrale pomembno vlogo pri zmanjševanju določenih ključnih težav, kot so količine ogljikovega in dušikovega dioksida v zraku, kar posledično vpliva na zmanjšanje temperature, tudi onesnaženost plaž je manjša, prav tako zvočno onesnaženje. Na drugi strani se pojavlja nekaj tudi tistih negativih, kot je povečanje količine odpadkov, ki jih proizvedemo v gospodinjstvu in v zdravstvu, manjša stopnja recikliranja oziroma ločenega zbiranja odpadkov, tudi večja poraba elektrike in vode. Bistveno torej je, da se zavemo, kakšna je nova realnost, v skladu z njo prilagodimo svoja življenja in uvidimo ter cenimo pozitivne prakse, ki so posledice pojava novega koronavirusa. Ne smemo pa na drugi strani pozabiti oziroma popustiti na drugih področjih, ki so prav tako pomembna v boju proti globalnemu segrevanju. Obenem je pomembno, da se zavedamo, kako pomembno je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki ga trenutno beležimo, bo pa potrebno za dolgotrajne rešitve, tovrstne prakse obdržati tudi na dolgi rok, kajti naš planet si ne more opomoči po enem letu, po tem ko smo ga intenzivno izrabljali več desetletij. Mnogi strokovnjaki ocenjujejo, da bodo, po preteku vseh korona omejitev, vrednosti količin izpustov, znova poletele v nebo.

Na koncu lahko sklenemo, da bo covid-19 imel tako pozitivne kot negativne posredne učinke na okolje, vendar nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bile slednje večje. Zmanjšanje koncentracije toplogrednih plinov v kratkem obdobju ni trajnosten način za reševanje našega planeta. Poleg tega »virusna kriza« prinaša tudi druge okoljske probleme, ki bodo morda trajali dlje in jih bo težje obvladati, če bodo države zanemarile vpliv epidemije na okolje. Zato je nadvse pomembno, kako bodo države po svetu pristopile tudi k tej temi. Pri tem je bistvena tudi proaktivnost posameznikov, ki morajo smo s svojimi odgvornimi praksami prispevati svoj kamenček pri grajenju lepšega jutri.

(Podatki so povzeti po raziskavi; Zambrano-Monserrate, A., Ruano, M. A. in Sanchez-Alcalde L. (2020): Indirect effects of COVID-19 on the environment)

Prejšnji članekKakšne so najpogostejše napake na lesu, na katere morate biti pozorni?
Naslednji članekKako izbrati pravo pisalno mizo?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.