Mikroalge, surovina prihodnosti

Ljubljana, 19. junij 2013 – Vprašanja trajnostnega razvoja so stalnica različnih debat, raba obnovljivih virov energije pa je praktično neizbežna. Tega se zavedajo tudi slovenski strokovnjaki, ki so v torek 18. junija na konferenci “Tehnologija alg” povezali znanje in izkušnje ter predstavili idejo o surovini prihodnosti biogoriv. Skrivnost je v mikroalgah – zajemanju ogljikovega dioksida z mikroalgami in proizvodnji biodizla iz mikroalgnih lipidov.

Po priporočilih International Environmental Agency bi med drugim z dvigom cen emisijskih kuponov in s spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije lahko dosegli tudi preprečitev dviga temperature Zemlje za 4,5°C do leta 2100. Z raziskavami v okviru interdisciplinarnega projekta “Alge od celice do lipidnih produktov” so profesorica Maja Ravnikar, profesor Damijan Miklavčič, profesor Janvit Golob ter njihovi sodelavci z Nacionalnega instituta za biologijo, Fakultete za elektrotehniko in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljano povezali obstoječa znanja o zajemanju CO2 iz plinskih zmesi v algno biomaso za proizvodnjo lipidov.

V znanstveno raziskovalnem smislu predstavlja celica alge temeljno izhodišče za odgovor na vprašanje o tem, kako pospešiti njeno rast, visoko koncentracijo lipidov v njej in učinkovito ločitev lipidov iz celičnega tkiva.

Dosedanje delo raziskovalcev dokazuje, da bi ob sodelovanju in sinergističnem vplivu lahko omogočili ustvarjanje novih znanj, debata pa poteka predvsem v smer odprtja celice za biogenetske raziskave in raziskave ekstrakcije lipidov iz alg. Na Fakulteti za elektrotehniko so nam povedali: “V laboratorijih za biološko genetiko, kemijsko inženirstvo in biokibernetiko ter v povezavi z laboratoriji za analitiko lipidov, združujemo dovolj znanj in opreme za začetek dela na tem projektu.” Strokovnjaki so torej pripravljeni na nadaljnjo raziskovanje, projekt pa ima izreden pomen tudi za gospodarstvo in globalno ekologijo, saj bi kvalitetne rešitve nudile možnost aplikacije v energetskih in drugih proizvodnih sistemih, ki imajo za osnovo fosilna goriva.

Uspešne preliminarne raziskave so pokazale, da je vpliv primerno izbranih pogojev elektroporacije na ekstrakcijo lipidov iz algne biomase odločilen in igra pomembno vlogo. Bioreaktorja za kontinuirno pridobivanje z lipidi bogate algne biomase na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in cevnega sistema z generatorjem frekvenčno in časovno reguliranih visoko napetostnih impulzov, ki so ga izdelali na Fakulteti za elektrotehniko je potrdila pravilnost teze o odprtju celice. Razmišljanja ob tem poskusu pa so seveda odprla vprašanje o intenziviranju sicer premajhne hitrosti rasti alg. Možen odgovor na to vprašanje bi potrdile ali ovrgle raziskave o odprtju algne celice za vgraditev gena, ki bi določal hitrejšo rast. To pa seveda posega na biogenetsko raziskovalno področje in je povezava znanj in dela v tej nalogi nujna.

Oskrba slovenskega trga z biodizlom in možnost proizvodnje prehranskih dodatkov ali krme za živino je torej še v rokah znanstvenikov, ki posebno pozornost namenjajo predvsem vprašanju višanja specifične rasti alg z genskim inženiringom ter temu, kako z elektroporacijo ekstrahirati olje brez organskih topil in omogočiti ponovno gojenje biomase.

S spleta

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.