Kmetje obupani zaradi pozebe, premier obljublja pomoč

škoda na sadnem drevju

“Današnja pozeba je še posebej prizadela pridelovalce zgodnjih vrst sadja. Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi Vlade RS lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji,” je na Twitterju sporočil premier Republike Slovenije Janez Janša.

Noč s 6. na 7. april je bila uničujoča za številne slovenske sadjarje. Že lansko leto je pozeba močno okrnila pridelek, letošnja pa bo za marsikoga usodna. Prizadela je tako marelice kot breskve in jablane, škodo bo čutiti tudi v vinogradih in na drugem drevju kot so recimo hruške in češnje. Kljub opozorilom in pripravam na napovedano pozebo, se je pred tem pojavom pravzaprav nemogoče v celoti zaščititi. Kmetje so lahko prekrivali s koprenami, ustvarjali toplejši zrak s kurjenjem ali pa skušali zaščititi drevje z umetnim dežjem, a po napovedih bo škoda večja, kot bi si mislili. Cvetovi na številne sadnem drevju so namreč že oksidirali, kar pomeni, da je razvoj plodov pod velikim vprašanjem. Kolikšna bo škoda, je zaenkrat še težko oceniti, saj nizke temperature še kar vztrajajo.

Posebej močno je ohladitev prizadela tudi čebelarje, saj je mraz močno zdesetkal vrste čebel.

Tokratna ohladitev je povzročila še večjo škodo kot bi si mislili tudi zaradi tega, ker so ob razmeroma toplem februarju nekatere sorte že takrat zacvetele, marčevski mraz je prizadejal nekaj škode, drevje pa si do tokratne pozebe še niti ni opomoglo od prejšnje.

V zadnjih letih je sadjarje prizadelo več pozeb: leta 2016, 2017 in 2020. Posledice tokratne utegnejo biti še hujše kot lani, saj je pozeba zdaj udarila že drugo leto zapored.

Opozorilo glede ukrepa dimljenja oz. kurjenja v naravi

Dimljenje oziroma kurjenje v naravi je v primerih, ko gre za ukrepanje proti pozebi sadnega drevja, dovoljeno pod posebnimi pogoji. Na Upravo za zaščito in reševanje se lahko napiše prošnjo za izjemo od prepovedi kurjenja v naravi: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv21.htm – na lokalno izpostavo je treba navesti, kje in zakaj bi kurili. Kot kurjenje v naravi se po navedbah Javne službe v sadjarstvu šteje kurjenje na razdalji do 100 m od gozda. Če torej kurite na razdalji več kot 100 m od gozda, načeloma to ni tako problematično.
Nadja Jurca

Urednica portala MojPrihranek.si

S spleta

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.