Toplotna izolacija – kdaj jo potrebujemo in koliko lahko prihranimo?

Soba z dvema naslonjačema, dvema mizama, policama in televizijo

Največ energije pri starejših zgradbah se odvaja skozi neizolirane konstrukcijske elemente. Zato je namestitev ustrezne debeline toplotne izolacije na konstrukcijske elemente smiselna. Strop pri neogrevanemu prostoru je gradbeni element, ki ima lahko potencialno velike toplotne izgube. S primerno toplotno izolacijo strehe lahko zmanjšamo toplotne izgube stavbe, tudi do 20 % v zimskem obdobju ter preprečimo pretirano segrevanje stavbe v poletnih mesecih. Izvedba toplotne izolacije stropa je zelo učinkovit in preprost ukrep, ki ga lahko izvedete tudi sami. Poleg znatnih prihrankov energije se bo izboljšalo tudi bivalno ugodje.

Če podstrešje ni bivalno, izolacija strehe ni potrebna. V tem primeru se lahko odločimo za relativno enostavno namestitev toplotne izolacije na tla podstrešja. Izolacija tal je enostavnejši in finančno manj zahteven poseg, kot izolacije strehe. Skupna debelina toplotno izolacijskega materiala naj ne bo manjša od 25 cm, glede na dvig cene energentov pa priporočamo, da debelino toplotne izolacije povečate vsaj na 30 cm oz. 40 cm.

Pri načrtovanju moramo biti pozorni tudi na pohodnost podstrešja. Če na podstrešje ne hodimo, se lahko položijo tudi mehki izolacijski materiali, brez pomožne pohodne konstrukcije. Pohodne izolacije nam omogočajo, da se ustvari pohodna površina, ki ne zahteva nosilne konstrukcije. Kljub temu pa je treba nad izolacijo izvesti pohodno konstrukcijo.

Podstrešje s starim pohištvom

V osnovi je sestava naslednja:

  • Na obstoječo notranjo stran, nad obstoječo konstrukcijo postavimo parno oviro. To je potrebno namestiti na notranji strani toplotne zaščite, torej na strani toplotne izolacije, ki je obrnjena proti prostoru. S tem preprečimo prehod toplega vlažnega zraka v konstrukcijo in kondenzacijo vlage v izolaciji. Pomembna je natančna montaža, vsa spajanja parne ovire in spojev, ki mejijo na stene in druge površine, morajo biti izvedeni popolnoma zrakotesno. Kot parno oviro uporabljamo polietilensko folijo debeline 0,15 – 0,2 mm.
  • Nad parno oviro namestimo toplotno izolacijski material (najmanj 25 cm) in tudi nosilno konstrukcijo – če se za to odločimo. Toplotna izolacija naj bo skrbno položena, prostor naj bo v celoti zapolnjen z izolacijo, tako da vmes ni rež zraka, ki tvorijo lokalne toplotne mostove, saj so to potencialna mesta za kasnejši pojav plesni. Primerna je uporaba mineralne volne, ki je poleg toplotnega tudi zvočni izolator. Izolacija iz mineralnih vlaken je kemijsko nevtralna, ne trohni, se ne stara in je odporna proti visokim temperaturam. Toplotna prevodnost mineralne volne je dobra, med 0,03 in 0,045 W/mK – kar jo uvršča med najboljše toplotne izolatorje. Težavo predstavlja le hitro naraščanje toplotne prevodnosti pri navlaževanju, zato je treba posebno pozornost posvetiti skladiščenju, namestitvi parne ovire ali zapore ter preprečitvi vstopa vode v izolacijo. Za zagotovitev ugodnejših klimatskih pogojev lahko uporabite tudi celulozno izolacijo. Celulozni kosmiči imajo približno enake vrednosti toplotne prevodnosti kot kamena volna, vendar omogočajo večje temperaturno dušenje oz. fazni zamik.
  • Nad izolacijo je treba namestiti paro prepustno – vodo nepropustno folijo, ki bo izolacijo ščitila pred morebitnim puščanjem strehe. Če je podstrešje pohodno, je treba paro prepustno folijo zaščititi s homogeno pohodno površino.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.