Kako debelo izolacijo izbrati

0
gradnja objekta

Investicija v dobro izolacijo stavbe je investicija, ki se slej ko prej povrne. Pomembno za dolgo življenjsko dobo stavbe je, da ima dobro izvedeno hidroizolacijo, ki preprečuje, da bi vlaga iz tal vdirala v stavbo in uničevala njeno konstrukcijo. Prav tako pomembna je toplotna izolacija, ki preprečuje, da bi poleti v stavbo vdirala vročina, pozimi pa jo prehitro hladil mrzel zrak. Boljša izolacija pomeni prihranke energije in boljšo energetsko učinkovitost stavbe.

Kakšen material izbrati?

Prvi kriterij, ki vpliva na izbiro materiala za izolacijo fasade, je vrsta gradnje. Če gre za masivno gradnjo (iz betona ali opeke), izbiramo toplotno izolacijo, izdelano iz manj paro-propustnih materialov. Pri montažni gradnji brez parne ovire, ki sodi med difuzijsko odprte sisteme, se odločimo za bolj paro-prepustno toplotno izolacijo in materiale. Delijo se na kontaktne in prezračevane, pri čemer je pri kontaktnih zaključni sloj na toplotni izolaciji, medtem ko je pri prezračevanih pa je med izolacijo in zaključnim slojem zračni sloj.

Načeloma velja, da je pri starih gradnjah potrebno namestiti debelejši sloj izolacije kot pri novogradnjah, ki so že same po sebi izdelane iz bolj izolativnih materialov. Izolacijski sloj je lahko izdelan iz ESP (ekspandiranega polistirena), XPS (ekstrudiranega polistrilena), bakelita, steklene volne, kamene volne, poliuretanske trde pene, lesenovlaknenih plošč …

ESP:
– primerna in ugodna izbira za večino objektov
– dobra odpornost na vremenske vplive (predvsem na vodo)
– odlična požarna varnost in paro-propustnost

XPS (stirodur):
– visoka trdnost in odpornost proti vlagi
– zdrži večje pritiske
– primerno za izolacijo tal in ravne strehe

Bakelit:
– dražja, a učinkovita izbira (manjše debelina primerljiva z bistveno debelejšim slojem ESP)
– za novogradnje in stare objekte
– slaba toplotna prevodnost, kar pomeni, da je pri debelini 4 cm toplotna prehodnost 0,020 W/mK)

Steklena volna:
– negorljiva
– dobra zvočna in toplotna izolacija
– ni odporna na vlago in je manj izolativna od kamene volne

Kamena volna:
– dobra zvočna in toplotna izolativnost ter požarna varnost
– razmeroma lahka
– omogoča razmeroma visoke prihranke

Kako debela naj bo izolacija?

Koeficient toplotne prevodnosti je tisti, ki pove, koliko toplote prepusti določen material (enota: Watt na meter Kelvin). Nižja kot je vrednost, bolj je material izolativen, manjše so toplotne izgube in več je treba zanj odšteti. Če ima nek material koeficient toplotne prevodnosti 0,040 W/mK, drug pa 0,020 W/mK, pomeni, da potrebujemo enkrat debelejši sloj prvega, da dosežemo učinek drugega.

Debelejša izolacija načeloma prinaša višje prihranke in investicija se prej ali slej povrne (pri 5 cm EPS fasadi, se okvirno investicija povrne v 1-3 letih). Izolacija načeloma ne more biti predebela, vsekakor pa se pri vlaganju v nerazumne debeline nobena kalkulacija ne izide. Vedeti je treba, da največje prihranke prinesejo prvi centimetri izolacijskega sloja, vsak naslednji pa prinaša nekaj manj prihranka in manj učinka.

Debelina fasade naj bo skladna z vašimi pričakovanji glede prihrankov, finančnih zmožnosti, upoštevajte pa tudi izgled stavbe (in posledično funkcionalnost). Če so okna majhna, bo debel fasadni sloj iz njih ustvaril nekakšne majhne tunele in v dom bo prihajalo manj svetlobe. Upoštevajte tudi možnosti odpiranja tako oken in vrat, da funkcionalnost ne bo okrnjena.

Urednica portala MojPrihranek.si

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.