Odziv nevladne organizacije Greenpeace na gradnjo novega jedrskega reaktorja

1

TEŠ 6 je očitno pozabljen, saj premier Marjan Šarec želi, da se ustrelimo še v drugo koleno, tokrat s projektom, ki bi bil 4-krat dražji kot TEŠ 6. Pomislimo samo, kakšno korupcijsko tveganje bi spremljalo takšno vrečo denarja.

Bodimo realni. Svet energetike se je zaradi preboja novih tehnologij močno spremenil. Države, ki so resne glede reševanja podnebne krize, ne postavljajo jedrskih reaktorjev. Še Francija, jedrski velikan, namerava v naslednjem desetletju zmanjšati svojo odvisnost od jedrske energije v prid razvoju sončne in vetrne energije. Peščica novih reaktorjev, ki je v gradnji v Evropi, so polomije. Gradijo se s pomočjo zajetnih državnih subvencij, gradnjo pa spremljajo večletne zamude in naraščajoči stroški.

Izpuste iz energetike moramo začeti nižati danes. Če imamo tehnologije, ki so na voljo tukaj in zdaj, so cenejše kot jedrska tehnologija, ne nosijo dodatnega okoljskega ali varnostnega tveganja, hkrati pa jih v Sloveniji sploh še nismo izkoristili – ali ni to najbolj smiselna pot za naslednja leta? Na podlagi česa bi lahko naš premier zagovarjal karkoli drugega? Razlog je lahko le popolna nevednost in upoštevanje le ozkih interesov jedrske industrije.Najbolj napredne države vzpostavljajo polja vetrnih elektrarn, solarizirajo mesta, vlagajo v nadgradnjo železniškega omrežjarestrukturirajo svojo industrijo v smer, da ta postaja energetsko manj potratna. In kaj je Slovenija v zadnjih letih naredila na teh področjih? Nič. In kaj bomo naredili, če bo ideja NEK II živela dalje? Prav tako nič. Vso kombinacijo rešitev, ki jih imamo na voljo tukaj in zdaj, bomo z zgrešeno odločitvijo zadušili. Hitrejše in dostopnejše železniške povezave? Pozabimo. Še naprej bomo lahko povečevali število prometnih pasov in avtomobilov na naših cestah, samo da bodo ti električni.

Danes smo videli, kaj je mogoče, ko za idejo stopi premier države. Kar naenkrat je 6 milijardni jedrski reaktor popolnoma mogoč. Zdi se, da je lažje postaviti reaktor kot tretjo vetrnico. Kaj bi bilo torej mogoče, če bi takšno podporo usmerili kam drugam? Praktično jutri lahko začnemo postavljati vetrnice na vsaj desetih lokacijah, ki že imajo široko podporo, že jutri lahko solarizimo javne stavbe, že jutri se lahko začnemo pogovarjati o hitri železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano. To je zagotovo boljša pot naprej za vse nas.

Katja Huš, Greenpeace v Sloveniji.

Urednik portala MojPrihranek.si

1 komentar

  1. Jaz sem bila na predavanju ge. Kajfež Bogatajeve, kjer je dejala, da je jedrska verjetno najbolj optimalno pridobljena energija, pa mislim, da je kar strokovnjakinja na svojem področju. Vprašanje je tudi, če je fizično dovolj površine, da bi se lahko oskrbovali izključno z vetrnicami in paneli.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.