Koseški bajer v Ljubljani začasno zaprt zaradi pojava visoko patogenega virusa aviarne influence

Zaprto območje Koseškega bajerja (Vir: MOL)
Zaprto območje Koseškega bajerja (Vir: MOL)

Zaradi pojava že tretjega primera aviarne influence v neposredni bližini Koseškega bajerja se je Mestna občina Ljubljana (MOL) odločila za začasno zaprtje tega območja.

Na podlagi strokovnega mnenja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco (Nacionalni veterinarski inštitut, VF), da naj se ljudje v času pojavov aviarne influence izogibajo območij, na katerih se zadržujejo prostoživeče vodne ptice, je poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana v skladu s 85. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami odredil prepoved dostopa nepooblaščenim osebam h Koseškemu bajerju, kjer so vodne ptice, ki so obolele za visoko patogenim virusom aviarne influence (HPAI) podtipa H5N8.

Dostop na Koseškem bajerju je mogoč samo za pooblaščene osebe (Vir: MOL)
Dostop na Koseškem bajerju je mogoč samo za pooblaščene osebe (Vir: MOL)

Ukrepe, ki so potrebni za onemogočanje dostopa do Koseškega bajerja, so izvedli v Javnem podjetju Voka Snaga, ki je upravljalec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pri nadzoru nad spoštovanjem prepovedi dostopanja na območje sodelujeta tudi Mestno redarstvo in Inšpektorat MU MOL.

Koseški bajer je naravna oaza sredi mesta

Pri Koseškem bajerju gre za urbano okolje z vključenimi naravnimi elementi – tako rekoč narava v mestu. Vodno telo z okolico že dolgo časa predstavlja prostor, kjer bivajo, ali se na njem obdobno zadržujejo, številni organizmi, med katerimi tudi zelo prepoznavni in priljubljeni labodi grbci. Hkrati gre za zelo obiskano sprehajalno in rekreacijsko območje ter ribolovni revir.

Ptice, predvsem labodi grbci se prosto sprehajajo po zelenih površinah, sprehajalnih poteh, telovadnih in igralnih površinah v okolici bajerja, na teh površinah počivajo in puščajo izločke, perje.

Na Koseškem bajerju je urejen tudi obhod (Vir: MOL)
Na Koseškem bajerju je urejen tudi obhod (Vir: MOL)

Pojav aviarne influence

Na Koseškem bajerju so 4. decembra 2020 pri poginjenem labodu grbcu potrdili prvi primer visoko patogene aviarne influnce (HPAI) podtipa H5N8. Naslednji primer je bil potrjen 10. decembra, prav tako pri poginjenemu labodu grbcu, naslednji dan pa še pri enem od živih labodov.

Okužbe z virusi AI se lahko pri pticah kažejo z različnimi bolezenskimi znaki, od asimptomatskih do hitro napredujočih sistemskih obolenj z visoko smrtnostjo.

Okužene ptice virus izločajo preko svojih izločkov kot so iztrebki, slina, solze, izcedki iz nosnic. Ptice se lahko okužijo preko neposrednega kontakta z okuženo ptico in njenimi izločki ali preko kontaminirane hrane in vode. Virus lahko raznašajo tudi ljudje s kontaminirano obutvijo, obleko ali svojimi rokami, vozili in preko drugih živali, ki lahko virus prenesejo na svoji kožuhih (psi, mačke). V okolju (voda, mulj, z iztrebki pokrita površina) se pri nizkih temperaturah lahko virus zadržuje več tednov.

Ker je HPAI H5N8 kot tudi ostali HPAI virusi zelo nevaren za domačo perutnino, hujšo obliko bolezni in tudi pogin pa lahko povzroča tudi pri nekaterih prostoživečih pticah, je nujno zmanjšati možnost prenosa tega virusa k perutnini ter drugim pticam.

Izogibajte se območjem, kjer živijo ptice

Ljudje naj se v času pojavov aviarne influence izogibajo območij, na katerih se zadržujejo prostoživeče vodne ptice. Prav tako je pomembno, da se ptic ne vznemirja, da ne bi po ne potrebnem zapuščale svoje lokacije in virus tako prenašale na druga mesta, predvsem na gospodarstva s perutnino ali drugimi pticami v ujetništvu.

Trenutno ni podatkov, da bi bil HPAI H5N8 nevaren za ljudi. Kljub temu pa previdnost ni odveč, ker je H5N8, tako kot ostali virusi aviarne influence, podvržen hitremu spreminjanju genetskega materiala, kar lahko vodi v to, da pridobi sposobnost, da lahko okuži ljudi in druge živali. Izogibamo se stikom z bolnimi in poginjenimi pticami predvsem vodnimi prostoživečimi pticami in ujedami.

Več informacij o aviarni influenci najdete na tukaj, o pojavu bolezni na območju Koseškega bajerja pa tukaj.

VIRMOL
Prejšnji članekKdaj je čas, da zamenjate okna?
Naslednji članekKateri so najbolj varni avtomoboli v Evropi? (Ocene za 2020)

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.