Prednosti nadgradnje termoelektrarn na premog v biomasne

Izsledki iz poročila, objavljenega s strani FutureMetrics, kažejo, da je nadgradnja starih termoelektrarn s sistemi na lesne pelete realna in enostavna »ready-to-go« rešitev za doseganje ciljev zmanjšanja ogljikovih izpustov in ustvarjanju novih delovnih mest.

Članek avtorja, predsednika FutureMetrics, Williama Straussa, obravnava stroške goriva, pri posodobitvi sistema v peletnega, v primerjavi s stroški drugih načinov za zniževanje emisij ogljika. Članek ima naslov “Stroškovno učinkovita, zagotavlja nova delovna mesta in je enostavno izvedljiva strategija za nizkoogljično energetsko generacijo.”


“Podatki, uporabljeni v analizi dokazujejo, da je nadgrajevanje starejših elektrarn na premog s tehnologijo uporabe lesnih peletov kot gorivo v stroških na megavatno uro (MWh) presenetljivo nizka in zelo konkurenčna v primerjavi z drugimi metodami za proizvodnjo električne energije,” je zapisal Strauss v članku. “Ta analiza tudi pokaže, da je potrebno več delovnih mest oskrbo elektrarne s peleti, kot bi jih potrebovali za dobavo premoga z enakovredno močjo.”

V dokumentu, Strauss ugotavlja, da je kar 44,6 odstotka termoelektrarn v ZDA na premog z zmogljivostjo 50 MW ali več, starih več kot 50 let. “Večina starejših elektrarn ni več v skladu s predpisi o vrednostih emisij za žveplo, živo srebro in ogljik, ter se soočajo z dragimi predelavami sistemov za čiščenje dimnih plinov,” je zapisal Strauss.

V zvezi s ceno je Strauss ugotovil, da so stroški proizvodnje v prvi vrsti odvisni od treh dejavnikov, stroški kapitala za izgradnjo obrata, fiksni in variabilni stroški poslovanja in vzdrževanja in stroški goriva. Medtem ko analiza pokaže, da stroški lesnih peletov znašajo približno 2,88-kratik stroška premoga na posamezno kWh proizvedene toplote, pa so skupni stroški proizvodnje lesnih peletov pravzaprav le 1,387-krat dražji od premoga. “Razen hidroelektrarn so lesni peleti daleč najcenejše gorivo z nizko vsebnostjo ogljika za proizvodnjo električne energije” je zapisal Strauss. Ugotavlja tudi, da so potrebne le manjše predelave kotla za izvedbo prehoda iz premoga na pelete. Nove deponije goriva in distribucijska infrastruktura so glavni stroški kapitala, je še dodal. Glede na analizo je preureditev termoelektrarn na biomaso stroškovno bolj učinkovito tudi od jedrske energije, vetrnic na kopnem ali na morju in fotovoltaičnih panelov.

Strauss se v članku posveča tudi vplivu na nova delovnia mesta. Deloma zaradi razlik v verigi preskrbe in relativne vsebnosti energije med peleti in premogom, je ugotovil, da lahko vsak milijon ton lesnih peletov podpira več kot 1.800 delovnih mest v dobavni verigi. Milijon ton premoga pa podpira le 1.320 delovnih mest. Nadaljnja analiza pokaže tudi, da vsakih 500 MWh električne enrgije proizvedene iz lesenih peletov potrebuje 3.482 delovnih mest, v primerjavi s samo 2.538 delovnih mest kot jih potrebuje termoelektrarna na premog.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.