Pregreti notranji prostori vplivajo na kakovost našega spanca, počitek in delo. Poletni vročinski valovi postajajo vse pogostejši, številni domovi pa se kljub različnim ukrepom še vedno pregrevajo. Razlog pogosto ni le v visokih temperaturah, temveč tudi v napačnih izbirah prezračevanja, senčenja in zaščite oken. Arhitektka Neža Močnik opozarja na najpogostejše napake, ki jih ljudje delajo pri zaščiti doma pred vročino, in pojasnjuje, kako se jim izogniti.
Poletja so v Sloveniji vse bolj vroča, vročinski valovi pa daljši in intenzivnejši. Medtem ko veliko pozornosti namenjamo zaščiti pred soncem na prostem, pogosto pozabimo, da lahko visoke temperature vplivajo tudi na kakovost bivanja v naših domovih. Pregreti prostori niso le neprijetni za delo in preživljanje prostega časa, temveč vplivajo tudi na kakovost našega spanca, zbranost in hidracijo. Za dolgotrajno izpostavljenost visokim notranjim temperaturam pa so še posebej občutljive ranljive skupine, kot so starejši, otroci in hišni ljubljenčki.
Kot ugotavlja Neža Močnik, arhitektka pri podjetju VELUX Slovenija, je pregrevanje doma pogosto posledica navad in odločitev, ki jih številni sprejemamo povsem nezavedno in velikokrat prepozno.
Oken ne odpiramo takrat, ko bi jih morali
Ena najpogostejših napak je prezračevanje v najbolj vročem delu dneva. Takrat se prostor ne prezračuje, ampak dodatno segreva. Veliko učinkoviteje je izkoristiti nižje jutranje temperature ter prostor prezračiti zgodaj zjutraj oziroma pozno zvečer. »Najbolj učinkovito prostor ohladimo, če odpremo vsaj dve okni, še bolje pa je, če sta na nasprotnih straneh stavbe, saj tako ustvarimo prepih. Ohlajevanje prostorov v jutranjih urah in nato pravočasno senčenje je dobitna kombinacija za ohranjanje prijetne notranje temperature,« pojasnjuje arhitektka.
Ko je prostor že pregret, je prepozno
Toplota čez dan ne segreva samo zraka, ampak tudi stene, tla in druge notranje površine, zaradi česar občutek vročine v prostoru vztraja tudi pozno popoldne in zvečer. Takšne prostore je bistveno težje ohladiti, zato je treba ukrepati, še preden je prostor neposredno izpostavljen vročini. Pomemben del rešitve je pravočasna namestitev zunanjih senčil, ki prestrežejo sončne žarke, še preden ti dosežejo okensko steklo. Preprečevanje vdora toplote je praviloma tudi učinkovitejše in energijsko varčnejše kot ohlajanje že pregretega prostora s klimatskimi napravami.
Menimo, da težavo povzročajo le velika okna
Veliko lastnikov stanovanj in hiš pozornost namenja predvsem velikim steklenim površinam, medtem ko manjša okna pogosto ostanejo brez zaščite. Toda velikost ni vedno odločilen dejavnik. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, je treba vse steklene površine, ki so obrnjene proti jugu in zahodu, primerno zaščititi pred vročino z zunanje strani. To še posebej velja za manjše prostore, ki se bistveno hitreje pregrejejo.
Zanašamo se zgolj na notranja senčila
Med najpogostejšimi zmotami je prepričanje, da bodo notranja senčila preprečila pregrevanje prostora. »Pomembno je, da se steklo zaščiti od zunaj in da se to ne segreva, saj ko je pregreto, predstavlja prevelik vir toplote. Takšen učinek je sicer zaželen pozimi, poleti pa se je temu treba izogibati,« pojasnjuje Neža.
Notranja senčila imajo pomembno vlogo tudi pri uravnavanju svetlobe in ustvarjanju vizualnega udobja, medtem ko je za omejevanje pregrevanja ključna zunanja zaščita. Podatki raziskave podjetja VELUX prav tako kažejo, da lahko ustrezna zunanja zaščita pri strešnih oknih zniža temperaturo v prostoru za do 6 °C.1 Hkrati prispeva k učinkovitejši zatemnitvi prostora in s tem tudi k bolj udobnemu počitku, prijetnejšemu delu in kakovostnejšemu spancu.
Senčil ne uporabljamo takrat, ko bi jih morali
Domovi, ki imajo načeloma ustrezno zaščito pred soncem, je pogosto ne uporabijo takrat, ko bi bilo to najbolj učinkovito. Če so recimo zunanja senčila težko dostopna ali nerodna za uporabo, jih lastniki velikokrat spustijo šele takrat, ko je prostor že pregret. To še posebej velja za strešna okna, ki so običajno vgrajena višje in jih ni mogoče preprosto doseči z roko. Prav zato je smiselno razmisliti o senčilih, ki jih lahko upravljamo na električni ali solarni pogon, saj jih zaradi njihovega preprostega upravljanja uporabljamo pogosteje in takrat, ko jih resnično potrebujemo.
Stavbe bo treba zaščiti tudi pred vročino
»Vročina je in bo še večji globalni problem. Stavbe moramo ustrezno opremiti, da bodo kos tem podnebnim spremembam, podobno kot smo se naučili zaščititi stavbe pred mrazom. Prostore moramo zaščititi, še preden se pregrejejo,« zaključuje Neža.
Tako je še posebej pomembno, da še pred prvimi vročinskimi valovi preverimo delovanje senčil, način prezračevanja in najbolj izpostavljene površine doma. Pravočasni ukrepi lahko v najbolj vročih poletnih tednih pomembno vplivajo na naše bivalno udobje, kakovost počitka in splošno počutje.
1 Podatki so pridobljeni iz simuliranega prostora, usmerjenega proti jugu, z dvema najbolj prodajanima strešnima oknoma VELUX GGL 70 v velikosti MK06 (780 x 1178 mm), julij–avgust 2023, Ljubljana. Na podlagi raziskave podjetja VELUX iz leta 2023 o vplivu dodatkov za strešna okna v poletnem času.
S svojimi strešnimi okni izkoriščamo dnevno svetlobo in ustvarjamo bolj zdrave pogoje za bivanje, delo, učenje, igro in sprostitev.
SEO urednik
