7 mest, ki s svojih ulic “preganjajo” avtomobile

Po skoraj sto letih življenja z avtomobili so urbanistični načrtovalci spoznali, da avtomobili močno obremenjujejo stroge centre mest in z ulic izrinjajo ljudi. Ne samo zaradi smoga in hrupa, ki obremenjujejo okolje, ampak tudi zaradi gneče in slabih prometnih rešitev, je avto postal neučinkovit v mestu. Promet v Londonu je počasnejši od povprečnega kolesarja, dnevni migranti v Los Angelesu porabijo 90 ur letno za stanje v gneči, povprečen voznik pa v življenju porabi 106 dni za iskanje parkirnega prostora.

Glede na nezavidljive statistične podatke vedno več mest razmišlja, da bi se v določenih predelih, soseskah in mestnih središčih popolnoma znebila avtomobilov. Metode se razlikujejo: od bolje načrtovane mreže cest, mobilnih aplikacij, do celo denarnih nadomestil za vse, ki bi avto pustili doma in odšli na delo z javnim prevozom. Ne preseneča dejstvo, da se spremembe najhitreje dogajajo v evropskih prestolnicah, kjer je prometni sistem star tudi nekaj sto let. V ameriških predmestjih, ki so bila načrtovana z avtomobilom v mislih, je odprava le-teh seveda večji izziv.

To je nekaj najbolj drznih mest pri uresničevanju te ideje:

MADRID

Madrid je avtomobile že “pregnal” z nekaterih ulic, vendar pa ravno sedaj uvajajo razširjen program. Na področju dveh kvadratnih kilometrov bo še vedno omogočen dostop prebivalcem, vsem drugim pa prepovedan. To je prvi korak v smeri popolne zapore centra za promet v naslednjih petih letih. 24 mestnih ulic bodo tudi preoblikovali tako, da bodo bolje prilagojene pešačenju. Do takrat pa bodo poskušali zmanjšati uporabo vozil tudi tako, da bodo vozniki z avtomobili, ki bolj onesnažujejo okolje, plačevali več za parkiranje.

PARIS

V lanskem letu je koncentracija smoga v Parisu nekajkrat presegla priporočene vrednosti, zato so situacijo začasno reševali s sistemom par-nepar glede na številko registrske tablice. V nekaterih predelih so se koncentracije tako zmanjšale za kar 30 odstotkov. Tako sedaj načrtujejo, da bo promet popolnoma prepovedan v vseh nerezidenčnih predelih ob konceh tedna, sčasoma pa bodo omejitev podaljševali preko tedna. Do 2020 pa načrtujejo podvojitev kolesarskih stez, prepoved prometa za avtomobile z dizelskim motorjem in omejitev prometa na nekaterih vpadnicah na samo električna vozila, ter druga vozila z ultra-nizkimi-emisijami. K cilju pripomore tudi dejstvo, da lastništvo avtomobilov v samem Parizu upada. Lleta 2001 kar 40 odstotkov Parižanov ni imelo avtomobila, sedaj pa je delež teh narasel že na 60 odstotkov.

CHENGDU

Satelitsko naselje namensko zgrajeno na jugu-zahodu Kitajske je zgled modernega naselja. Namesto klasičnih cest so vsa naselja in povezave, premišljene tako, da je mogoče vse pomembne lokacije doseči peš v 15 minutah. Glavna arhitekta, Američana Adrian Smith in Gordon Gill, sta mesto načrtovala sicer tako, da je polovica še vedno dostopna z motornimi vozili. Pričakovana populacija naj bi dosegla 80.000 prebivalcev z bližnjimi mesti pa je povezan z javnimi prevoznimi sredstvi.

HAMBURG

Nemški Hamburg sicer ne planira popolne prepovedi, nameravajo pa v naslednjih 15 do 20 letih vedno bolj otežiti “gibanje” vozilom. Načrtujejo več zelenih površin oziroma “zeleno mrežo”, ki se bo zajedala tudi v vozne površine in tako zmanjševala hitrost vožnje. S tem naj bi naredili vožnjo, zaradi nizke hitrosti, neugodno in tako spodbudili uporabo koles, ter drugih načinov prevoza.

HELSINKI

V novem prostorskem planu načrtujejo zgoščevanje naselij odvisnih od vozil tako, da bodo s centrom povezana s hitrim javnim prevozom. V mestu preizkušajo tudi mobilnost-na-klic, ki je podprta z aplikacijo, ki bo omogočala, da bodo prebivalci na zahtevo dobili kolo, taksi ali avtomobil, ki si ga bodo delili z drugimi. Upajo, da bodo tako v nekaj desetletjih popolnoma nadomestili potrebo po lastništvu avtomobila.

MILANO

Prestolnica italijanskega severa ima velike probleme s počasnim prometom in preveliko koncentracijo smoga. Zato poskušajo motivirati meščane z vavčerji – če avtomobil pustijo doma in uporabijo javni transport, dobijo na dom nadomestilo v višini vstopnice. Ali je avtomobil res ostal “doma” ali na parkirišču pa avtomatsko preverjajo z brezžično internetno povezavo, ki jo je treba namestiti v avtomobil.

COPENHAGEN

Pred 40 leti je bil promet v Kopenhagnu podobno slabo urejen kot v drugih velemestih, vendar so do sedaj dosegli, da se sedaj polovica prebivalcev vsak dan odpravi na delo s kolesom. To je kar devetkrat več kot recimo v Portlandu, ki ima največ kolesarskih migrantov v ZDA. Kopenhagen je prve pešcone uvedel v 1960 in od takrat jih konstantno širi. Mesto ima 350 kilometrov kolesarskih stez, gradijo pa tudi kolesarsko avtocesto, ki bo povezovala bližnja naselja.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.