7 mest, ki s svojih ulic “preganjajo” avtomobile

0

Po skoraj sto letih življenja z avtomobili so urbanistični načrtovalci spoznali, da avtomobili močno obremenjujejo stroge centre mest in z ulic izrinjajo ljudi. Ne samo zaradi smoga in hrupa, ki obremenjujejo okolje, ampak tudi zaradi gneče in slabih prometnih rešitev, je avto postal neučinkovit v mestu. Promet v Londonu je počasnejši od povprečnega kolesarja, dnevni migranti v Los Angelesu porabijo 90 ur letno za stanje v gneči, povprečen voznik pa v življenju porabi 106 dni za iskanje parkirnega prostora.

Glede na nezavidljive statistične podatke vedno več mest razmišlja, da bi se v določenih predelih, soseskah in mestnih središčih popolnoma znebila avtomobilov. Metode se razlikujejo: od bolje načrtovane mreže cest, mobilnih aplikacij, do celo denarnih nadomestil za vse, ki bi avto pustili doma in odšli na delo z javnim prevozom. Ne preseneča dejstvo, da se spremembe najhitreje dogajajo v evropskih prestolnicah, kjer je prometni sistem star tudi nekaj sto let. V ameriških predmestjih, ki so bila načrtovana z avtomobilom v mislih, je odprava le-teh seveda večji izziv.

 

To je nekaj najbolj drznih mest pri uresničevanju te ideje:

MADRID

Madrid je avtomobile že “pregnal” z nekaterih ulic, vendar pa ravno sedaj uvajajo razširjen program. Na področju dveh kvadratnih kilometrov bo še vedno omogočen dostop prebivalcem, vsem drugim pa prepovedan. To je prvi korak v smeri popolne zapore centra za promet v naslednjih petih letih. 24 mestnih ulic bodo tudi preoblikovali tako, da bodo bolje prilagojene pešačenju. Do takrat pa bodo poskušali zmanjšati uporabo vozil tudi tako, da bodo vozniki z avtomobili, ki bolj onesnažujejo okolje, plačevali več za parkiranje.

 

PARIS

V lanskem letu je koncentracija smoga v Parisu nekajkrat presegla priporočene vrednosti, zato so situacijo začasno reševali s sistemom par-nepar glede na številko registrske tablice. V nekaterih predelih so se koncentracije tako zmanjšale za kar 30 odstotkov. Tako sedaj načrtujejo, da bo promet popolnoma prepovedan v vseh nerezidenčnih predelih ob konceh tedna, sčasoma pa bodo omejitev podaljševali preko tedna. Do 2020 pa načrtujejo podvojitev kolesarskih stez, prepoved prometa za avtomobile z dizelskim motorjem in omejitev prometa na nekaterih vpadnicah na samo električna vozila, ter druga vozila z ultra-nizkimi-emisijami. K cilju pripomore tudi dejstvo, da lastništvo avtomobilov v samem Parizu upada. Lleta 2001 kar 40 odstotkov Parižanov ni imelo avtomobila, sedaj pa je delež teh narasel že na 60 odstotkov.

 

CHENGDU

Satelitsko naselje namensko zgrajeno na jugu-zahodu Kitajske je zgled modernega naselja. Namesto klasičnih cest so vsa naselja in povezave, premišljene tako, da je mogoče vse pomembne lokacije doseči peš v 15 minutah. Glavna arhitekta, Američana Adrian Smith in Gordon Gill, sta mesto načrtovala sicer tako, da je polovica še vedno dostopna z motornimi vozili. Pričakovana populacija naj bi dosegla 80.000 prebivalcev z bližnjimi mesti pa je povezan z javnimi prevoznimi sredstvi.

 

HAMBURG

Nemški Hamburg sicer ne planira popolne prepovedi, nameravajo pa v naslednjih 15 do 20 letih vedno bolj otežiti “gibanje” vozilom. Načrtujejo več zelenih površin oziroma “zeleno mrežo”, ki se bo zajedala tudi v vozne površine in tako zmanjševala hitrost vožnje. S tem naj bi naredili vožnjo, zaradi nizke hitrosti, neugodno in tako spodbudili uporabo koles, ter drugih načinov prevoza.

 

HELSINKI

V novem prostorskem planu načrtujejo zgoščevanje naselij odvisnih od vozil tako, da bodo s centrom povezana s hitrim javnim prevozom. V mestu preizkušajo tudi mobilnost-na-klic, ki je podprta z aplikacijo, ki bo omogočala, da bodo prebivalci na zahtevo dobili kolo, taksi ali avtomobil, ki si ga bodo delili z drugimi. Upajo, da bodo tako v nekaj desetletjih popolnoma nadomestili potrebo po lastništvu avtomobila.

 

MILANO

Prestolnica italijanskega severa ima velike probleme s počasnim prometom in preveliko koncentracijo smoga. Zato poskušajo motivirati meščane z vavčerji – če avtomobil pustijo doma in uporabijo javni transport, dobijo na dom nadomestilo v višini vstopnice. Ali je avtomobil res ostal “doma” ali na parkirišču pa avtomatsko preverjajo z brezžično internetno povezavo, ki jo je treba namestiti v avtomobil.

 

COPENHAGEN

Pred 40 leti je bil promet v Kopenhagnu podobno slabo urejen kot v drugih velemestih, vendar so do sedaj dosegli, da se sedaj polovica prebivalcev vsak dan odpravi na delo s kolesom. To je kar devetkrat več kot recimo v Portlandu, ki  ima največ kolesarskih migrantov v ZDA.  Kopenhagen je prve pešcone uvedel v 1960 in od takrat jih konstantno širi. Mesto ima 350 kilometrov kolesarskih stez, gradijo pa tudi kolesarsko avtocesto, ki bo povezovala bližnja naselja.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.