Kameno in stekleno volno pozna vsak, tudi funkcija je zelo podobna. Prav zaradi tega je vprašanje, v čem je razlika med kameno in stekleno volno, še kako na mestu. In, kakšne so razlike?
6. Kako naredijo stekleno in kameno volno?
- Steklena volna nastane iz recikliranega stekla (steklenic, odpadkov iz steklarn) in kremenčevega peska. Te surovine se stopijo pri temperaturah okoli 1400–1500 °C, nato pa se s pomočjo centrifugalnih strojev razvlečejo v tanka, vlaknasta polja. Rezultat je lahek, prožen material, ki je zaradi visoke vsebnosti recikliranega stekla tudi okolju prijazen.
- Kamena volna (včasih imenovana tudi bazaltna volna) se proizvaja iz naravne vulkanske kamnine, najpogosteje bazalta ali diabaza. Tališče kamnine je višje (približno 1500 °C), zato zahteva več energije pri proizvodnji. Ko je kamnina staljena, jo s podobnim postopkom razvlečejo v vlakna. Zaradi naravne sestave je kamena volna zelo stabilna in odporna na vplive okolja.
5. Toplotna izolacija
Foto: Zigmunds Dizgalvis iz iStock
- Steklena volna ima toplotno prevodnost (λ – lambda) običajno med 0,032 in 0,040 W/mK. Zaradi prožnih vlaken se dobro prilagaja neravnim površinam in zapolni drobne reže, kar zmanjšuje toplotne mostove.
- Kamena volna ima podobno toplotno prevodnost (približno 0,034–0,040 W/mK), vendar zaradi večje gostote pogosto zagotovi nekoliko bolj stabilne toplotne lastnosti v dolgoročnem obdobju, zlasti v zahtevnih okoljih, kjer so prisotne visoke temperature ali vlaga.
4. Zvočna izolacija
- Kamena volna zaradi večje gostote (od 40 do celo 200 kg/m³) odlično absorbira zvočne valove. Primerna je za predelne stene, strope in prostore, kjer se želi preprečiti prenos hrupa med prostori. Njena vlaknasta struktura razprši zvok in zmanjša odboje.
- Steklena volna je sicer lažja (20–50 kg/m³) in pri isti debelini nekoliko slabše absorbira zvok, vendar je še vedno primerna za osnovno zvočno izolacijo stanovanjskih prostorov, kjer ekstremna zvočna zaščita ni potrebna.
3. Odpornost proti ognju
- Kamena volna je popolnoma negorljiva (razred A1 po evropski klasifikaciji) in prenese temperature nad 1000 °C brez izgube izolativnih lastnosti. To jo naredi idealno za industrijske objekte, požarne zidove in zaščito konstrukcij.
- Steklena volna je prav tako negorljiva (tudi razred A1), vendar ima nižjo temperaturno odpornost, običajno do 500–700 °C. Pri višjih temperaturah lahko vlakna izgubijo mehansko stabilnost.
2. Vgradnja in obdelava
- Steklena volna je mehkejša, bolj prožna in lažja za rokovanje, zato je enostavna za vgradnjo v votle stene, mansarde in poševne strehe. Pri rezanju in nameščanju se dobro stisne, kar omogoča hitro montažo, a pri tem je potrebna zaščita (rokavice, maska, zaščitna očala), saj drobna vlakna lahko dražijo kožo in dihalne poti.
- Kamena volna je trša in težja, kar oteži rezanje, vendar se zaradi svoje togosti bolje prilega v konstrukcijo in z leti ne spremeni oblike. To pomeni manj nevarnosti, da bi se v izolaciji pojavile praznine.
1. Primerjava povprečnih cen
- Steklena volna je običajno cenejša, saj ima nižjo proizvodno ceno in pogosto vsebuje visok delež recikliranih surovin. Primerna je za projekte z omejenim proračunom.
- Kamena volna je dražja, ker so surovine in proizvodni proces zahtevnejši. Višjo ceno pa upravičujejo boljša zvočna izolacija, večja požarna odpornost in trajnost.
SEO urednik
