Pridelovalcem jabolk pomoč, kaj pa ostali sadjarji?

pozeba jablana

Nizke temperature povsod po državi so v zadnjem tednu povzročile veliko škode predvsem pri sadjarjih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozorno spremlja stanje, zbira podatke s terena ter pripravlja rešitve, ki bi lahko pomagale prizadetim v pozebi.

Minister dr. Podgoršek ob tej naravni nesreči poudarja, da z zaskrbljenostjo spremlja stanje. Predvsem ga skrbi, kaj bo s kmetovalci in kakšna prihodnost jih čaka. “Podnebne spremembe so tako očitne, da moramo še bolj intenzivno in z vso resnostjo delovati v smeri preventive pri vseh aktivnostih, ki jih vodimo. V tem trenutku pa lahko potrdim, da v nesreči ne bomo pozabili na prizadete kmete in podjetnike”.

Obseg škode že ocenjujejo

Škodo na kmetijskih pridelkih, zaradi pozebe na terenu spremlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v okviru Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS). Po njihovih navedbah, naj bi bil kmalu na voljo prva okvirna ocena škode. Točni podatki bodo sicer znani šele kasneje, predvidoma čez nekaj tednov, ko bo tudi dejansko viden obseg škode.

Najhuje v sadovnjakih

Prvi odzivi in informacije s terena kažejo, da so bili poškodovani predvsem sadovnjaki, najbolj prizadete pa naj bi bile prav najboljše sadjarske lege. Vinogradi so po prvih informacijah utrpeli škodo v manjšem obsegu, škoda pa naj bi bila tudi v čebelarstvu. Čeprav se bodo v prihodnjih dneh temperature dvignile, pa vremenoslovci ne izključujejo nizkih temperatur, ki bo lahko še dodatno prizadele kmetovalce. Kmetom, katerim je pozeba prizadela pridelek, svetujejo, da se obrnejo za nasvet na JSKS. Kmetijski svetovalci redno spremljajo stanje posameznih kmetijskih rastlin in nudijo nasvete glede na trenutno stanje na posameznih območjih.

Iščejo možne rešitve

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) tudi intenzivno išče rešitve, ki bi lahko ublažile posledice te naravne nesreče. Minister dr. Jože Podgoršek je imenoval interno skupino, ki jo vodi državni sekretar, s ciljem najti ustrezne rešitve. Ena izmed rešitev je priprava interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim. Rešitve bi bile možne tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pregledu možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev. Minister in oba državna sekretarja si bodo posledice škode ogledali tudi na terenu (predvidoma v ponedeljek, 12. aprila, navajajo na spletni strani ministrstva). Prav tako se bo minister posebej sestal z deležniki, s katerimi bo razpravljal o predlaganih rešitvah za sektor ter o potrebnih spremembah v smislu prilagajanja na podnebne spremembe v panogi.

Potrebno se bo prilagoditi spremembam podnebja

Ne glede na hud udarec te zadnje pozebe pa MKGP znova opozarja nujnost prilagajanja na podnebne spremembe. Potrebno bo poiskati rešitve za prihodnost v teh panogah. Večjo pozornost bo treba usmeriti na tehnološke rešitve v sadjarstvu, v agrotehnične ukrepe, zavarovanja, protitočne mreže, namakalne sisteme in oroševanje ter vzpostavitev tako imenovanega vzajemnega sklada.

Na voljo sofinanciranje zavarovalne premije

Škoda zaradi pozebe je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se zanjo v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč uradna ocena škode ne izdela. Zakon namreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, kar je tudi razlog, da se škoda ne oceni. Višina sofinanciranja zavarovalne premije v letu 2021 znaša 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije (v letu 2020 je znašala 50 odstotkov), kar znese preko 7 milijonov evrov/leto. Žal se zavarovanja ne poslužuje dovolj veliko število kmetov, želimo pa si tega še več v prihodnje. Ministrstvo tudi nima vpliva na zavarovalne produkte.

Oroševanje učinkovit ukrep

Sistemi oroševanja so se v zadnjem obdobju izkazali kot učinkovit ukrep. MKGP tudi sofinancira te investicije, in sicer od 50 do 90 odstotkov investicije. Težava tega ukrepa pa je velika raba vodnih virov in dostop do virov. Sistem namreč potrebuje veliko vode, zato bo v prihodnje potrebna koordinacija z resornim ministrstvom MOP glede rabe vodnih virov.

V letu 2016 je država začela z izvajanjem podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. V okviru tega podukrepa se podpirajo naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Med upravičene naložbe med drugimi spadajo tudi naložbe namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, kot na primer nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v zaščitene prostore (rastlinjake) s pripadajočo opremo, naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme na kmetijskih gospodarstvih in nakup namakalne opreme ter nakup opreme za protislansko zaščito. V okviru tega podukrepa je bilo do leta 2020 izvedenih 6 javnih razpisov, ki so se nanašali tudi na ureditev individualnih namakalnih sistemov na kmetijskih gospodarstvih ter nakupu namakalne opreme oziroma opreme za protislansko zaščito. “Do 31. 12. 2020 smo za ta namen odobrili 65 vlog v skupni višini 4,5 milijona evrov,” navajajo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. “V letu 2020 smo izvedli javni razpis, ki se je nanašal na prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Razpisali smo 10 milijonov evrov, prejeli pa smo 156 vlog v skupni višini 21,6 milijonov evrov. V prvi polovici letošnjega leta bomo zato ponovno objavili javni razpis, ki bo prav tako namenjen prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Predvidena višina razpisanih sredstev bo znašala 20 milijonov evrov.”

Pomoč pridelovalcem jabolk

Ministrstvo je ravno pridelovalcem jabolk, ki so utrpeli škodo zaradi epidemije covid-19, izdalo odločbe za pomoč na podlagi tako imenovanega protikoronskega zakonodajnega paketa (2000 evrov/ha). “V tem težkem obdobju jim bo ta pomoč zagotovo koristila,” so zapisali.

Informacije za varstvo sadovnjakov pred spomladansko pozebo so dostopne na spletni strani Javne službe v sadjarstvu.

Urednica portala MojPrihranek.si

S spleta

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.