Poročilo o izvajanju AN-URE za leto 2015

Slovenija na ravni rabe primarne energije zadovoljivo ostaja v okvirih cilja glede energetske učinkovitosti za leto 2020, nista pa bila dosežena cilja glede doseganja prihrankov energije in glede energetske obnove državnih stavb. Treba je pospešiti spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije preko Eko sklada, čim prej začeti z energetsko obnovo stavb ter oblikovati spodbude za ukrepe v industriji in prenoviti shemo obveznega doseganja prihrankov energije dobaviteljev energije.

V letu 2014 se je nadaljevalo zmanjšanje rabe primarne in končne energije, kar je ugodno z vidika izpolnjevanja krovnega cilja AN-URE 2020. Vendar pa je znotraj tega prišlo do povečanja rabe energije v industriji, zato je treba v prihodnje okrepiti ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v tem sektorju.

V gospodinjstvih, kjer se je raba v letu 2014 sicer precej znižala, tudi kot posledica mile zime, pa bo treba izvajanje ukrepov URE v prihodnje pospešiti, da bo dosežen cilj glede obveznosti doseganja prihrankov energije, ki izhaja iz 7. člena Direktive o energetski učinkovitosti.

Za doseganje te obveznosti je Slovenija kot alternativni ukrep določila sklad, v katerem se zbirajo sredstva za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije. Sredstva se zagotavljajo s prispevkom na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti, ki bremeni daljinsko toploto, električno energijo ter trdna, tekoča in plinasta goriva, zbira pa jih Eko sklad. Eko sklad s temi sredstvi subvencionira in spodbuja ukrepe učinkovite rabe energije, in to predvsem v gospodinjstvih.

Tako je bilo s sredstvi prispevka za energetsko učinkovitost leta 2014 doseženih prihrankov energije v višini 138 GWh, kar je precej manj kot leta 2013 (217 GWh). Leta 2015 pa je bil dosežen prihranek še manjši, in sicer 102 GWh. V letu 2014 je bila tako dosežena le polovica, v 2015 pa le dobra tretjina cilja (262 GWh prihranka končne energije na leto).

Sicer je bilo skupaj v obdobju od leta 2011 do leta 2015 preko Eko sklada sicer doseženih 740 GWh prihrankov energije, od tega v gospodinjstvih 654 GWh, kar pomeni, da gospodinjstva za energijo porabijo okrog 40 mio EUR manj za energijo kot pred petimi leti. Poleg manjšega uvoza energije in manjših emisij CO2 pa investicije v te ukrepe prinašajo tudi delovna mesta.

Obveznost doseganja prihrankov energije, ki izhaja iz 7. člena Direktive o energetski učinkovitosti, se v Sloveniji izpolnjuje še s shemo obveznega doseganja prihrankov, v katero so vključeni dobavitelji energije. V okviru te sheme je bilo v letu 2014 doseženih 66,3 GWh prihrankov energije, kar pomeni, da tudi v tem segmentu cilj (87 GWh) v letu 2014 ni bil dosežen. Največ prihranka je bilo doseženega z ukrepoma prenove razsvetljave in vgradnje kotlov na lesno biomaso oz. zemeljski plin.

V letu 2015 pa je bil po preliminarnih podatkih cilj v okviru te sheme (125,7 GWh prihrankov energije) močno presežen, in sicer je bilo doseženih 502,3 GWh. Presežne prihranke bodo zavezanci lahko uveljavljali za doseganje svojih obveznosti v naslednjih treh letih. Največji delež prihrankov (56,6 %) je bil dosežen z izvajanjem ukrepov v gospodarstvu in sicer največ z ukrepom uvedbe sistema upravljanja energije in s celovito prenovo toplotnih postaj v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije. Nadalje je bila kar dobra tretjina (39 %) prihrankov dosežena v prometu, in sicer večinoma z ukrepom dodajanja aditiva pogonskemu gorivu. V prihodnje bo treba metode za doseganje prihrankov energije in celotno shemo popraviti in ustrezno oblikovati, tako da bo zagotovljena dodatnost prihrankov z ukrepi, to pomeni, da se brez aktivnosti dobaviteljev energije do teh prihrankov ne bi prišlo. Poleg tega je treba vzpostaviti ustrezen nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dobaviteljev in pa verifikacija izračunavanja prihrankov energije.

Obveznosti prenove državnih stavb, ki izhaja iz 5. člena Direktive, in za Slovenijo pomeni, da je treba vsako leto prenoviti cca. 23.148 m2 površine stavb ožjega javnega sektorja, v letih 2014 in 2015 ni bila izpolnjena. Obnova teh stavb je namreč vezana na črpanje kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020 (OP EKP 2014 – 2020), sistem črpanja teh sredstev pa se je lansko leto šele vzpostavljal. Tako so bila februarja letos objavaljena Navodila za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP EKP 2014-2020, aprila izbrani prvi trije pilotni projekti, julija pa objavljena prva povabila za izvedbo energetske prenove stavb oseb javnega sektorja, katerih ustanovitelj je država.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.