Nova raziskava je razvila novo merilo za izračun ogljičnega odtisa specifične rabe zemljišč. Ta indeks, ki se imenuje “indeks izkoristka ogljika” in izračuna kmetijsko proizvodnjo na en hektarja zemlje glede na količino proizvodnje in emisije ogljikovega dioksida. V študiji je ugotovljeno, da zaradi neučinkovitih donosov ekološkega kmetovanja ima le to splošno gledano većji vpliva na okolje kot pri običajnih načinih kmetovanja.
“Večja uporaba zemljišč v ekološkem kmetijstvu posredno vodi k večjim emisijam ogljikovega dioksida zaradi krčenja gozdov,” pojasnjuje Stefan Wirsenius, švedski raziskovalec, ki dela na tej študiji. “Naša raziskava kaže, da ima ekološki grah, ki ga gojimo na Švedskem, za okoli 50 odstotkov večji vpliv na podnebje kot konvencionalno gojeni grah. Pri nekaterih živilih je razlika še bistveno večja – na primer pri ekološko gojeni švedski zimski pšenici je razlika približno 70 odstotkov, “pravi Wirsenius.
To ni prva študija, ki je sprožila vprašanja v zvezi z večjimi okoljskimi bremeni ekološkega kmetovanja v zadnjem času. Ker svetovno prebivalstvo hitro raste, mnogi znanstveniki poskušajo uravnotežiti naraščajoče povpraševanje po hrani z boljšimi metodami kmetijske proizvodnje. Velika študija, ki je bila objavljena v začetku letošnjega leta, je nakazala potrebo po učinkovitejšim kmetovanjem z visokim donosom, da bi bolje izkoristili zemljišča.
“Naši rezultati kažejo, da bi bilo mogoče doseči visoko donosno kmetijstvo in tako zadovoljiti naraščajoče povpraševanje po hrani, ne da bi uničili več naravnega sveta,” pravi Andrew Balmford, vodilni avtor te prejšnje študije. “Če pa želimo preprečiti množično izumriranje, je ključnega pomena, da v kmetijstvu ohranimo več divjine.”
“Ekološka hrana ima seveda več prednosti v primerjavi s standardno množično proizvodnjo hrane”, ugotavlja Wirsenius. “Na primer, boljše je za dobro počutje živali na kmetijah. Toda, ko gre za celovite podnebne posledice, naša študija kaže, da je ekološka hrana na splošno precej slabša alternativa.”
Kje torej preostane osebi, ki poskuša živeti etično in okolju prijazno življenje? Težko reči, vendar postaja vse bolj jasno, da zaradi neučinkovite pridelave svetovna proizvodnja hrane ne more ohranjati ekološkega kmetovanja v množičnem obsegu, ne da bi vplivala na potrebo po še večjih površinah obdelovalne zemlje.
