Energija za najmlajše: Vetrna energija

Vetrna energija je ena najbolj čistih oblik obnovljive energije. Zato veter danes velja za enega najpomembnejših obnovljivih virov in ni presenetljivo, da je bil prav na tem področju v zadnjem času dosežen velik razvojni napredek in izboljšave, s pomočjo katerih je proizvodnja te energije postala učinkovitejša.

Energija iz gibajočega zraka

Veter je pravzaprav le zrak v gibanju. Nastane kot posledica dejstva, da sonce neenakomerno segreva Zemljino površje. Ker je zemeljska površina narejena iz zelo različnih vrst zemlje in vode različno absorbira toploto sonca. En primer tega neenakomernega segrevanja je mogoče najti v dnevnem ciklu vetra.

Dnevni cikel vetra
Čez dan se zrak nad kopnim segreje hitreje kot zrak nad vodo. Topel zrak nad kopnim se dviga, težji in hladnejši zrak pa teži k tlom, kar ustvari izmenjavo zraka – težji zrak gre k zemlji, topel zrak pa proti nebu – to ustvari pojav, ki ga poznamo kot veter. Večje, kot je razlika med toplim in mrzlim vetrom, močneje bo veter pihal. Najmočnejši veter v Sloveniji piha na primorskem in mu pravimo burja (to je seveda logično, saj je ta del Slovenije najbližje morju).

Na podoben način delujejo tudi atmosferski vetrovi, ki obkrožajo Zemljo. Ti se ustvarjajo zato, ker sonce območja okoli ekvatorja bolj ogreva kot območja v bližini severnega in južnega pola.

Vetrne energije za proizvodnjo električne energije
Danes se energija vetra v glavnem uporablja za proizvodnjo obnovljive električne energije. Energijo pridobivamo z vetrnimi elektrarnami, ki proizvajajo energijo s pomočjo vetrnih turbin.

Kako delujejo vetrne turbine
Kot starinski mlini na veter, današnji vetrni stroji (ki se imenujejo vetrne turbine), uporabljajo lopatice za pretvarjanje vetra v kinetično energijo. Veter potuje čez lopatice in jih obrača – učinek je podoben tistemu, kot pri krilih letala. Lopatice so priključene na pogonsko gred, ki je povezana z električnim generatorjem za proizvodnjo električne energije. Ko se lopatice pri vetrnici vrtijo, poganjajo pogonsko gred, ki na drugem koncu poganja električni generator, ki dejansko proizvaja električno energijo.

Problem seveda nastopi, če veter ne piha, potem se namreč vetrnice ne vrtijo in se ne ustvarja električna energija. Novejše vetrne turbine začnejo delovati že pri nižjih hitrostih vetra, kar na letnem nivoju pomeni več proizvedene električne energije.

Količina električne energije pridobljene iz vetra se je znatno povečala v zadnjih letih. V ZDA se je proizvodnja iz 6 milijard kilovatnih ur v letu 2000 povečala na približno 140 milijard kilovatnih ur v letu 2012. Veliko vetrne električne energije pa pridobivajo tudi Nemčija, Velika Britanija, Švedska in Danska. V Sloveniji je potencial vetrne energije izredno zanemarjen, kljub dobrim pogojem, ki jih ima Slovenija za postavitev vetrnih elektrarn. Pri postavitvi vetrne elektrarne je potrebno natančno načrtovanje in analiziranje podnebnih razmer. Treba je preveriti količino in moč vetra na želeni lokaciji – ta mora biti znotraj določenih mej, saj prešibak, kot premočan veter predstavljata oviro za postavitev vetrne elektrarne. Še bolj pomembno pa je, kakšne so vetrovne razmere čez celotno leto. Nič nam namreč ne pomaga, če so pogoji čez poletje dobri, čez zimo pa izredno slabi.

Vplivi na okolje
Vetrna energija danes velja za najbolj čisto obliko pridobivanja električne energije. Edini okolju škodljivi učinek lahko pripišemo sami izgradnji elektrarne in izdelavi delov, ki so zanjo potrebni. Lepo bi torej bilo, da bi v prihodnosti tudi v Sloveniji čim več energije pridobivali prav iz vetrne energije.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.