COP24: Države niso naslovile opozoril o nujnosti ukrepanja za preprečitev podnebnega zloma

Ob izteku podnebnega vrha v Katovicah (COP24) je jasno, da vlade niso primerno odgovorile na katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki jih je osvetlilo Posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Na podlagi zdaj operativnega Podnebnega sporazuma je potrebno v naslednjih dveh letih okrepiti podnebno ukrepanje na raven, ki je po mnenju podnebnih znanstvenikov nujna. Slovenija mora napovedano bolj smelo podnebno politiko iz besed preliti v dejanja.

COP24 ni prinesel jasne zaveze držav, da bodo pred letom 2020 povišale svoje podnebne cilje. Je bil pa uspešen pri sprejemanju relativno učinkovite, čeprav nepopolne, knjige pravil o izvajanju Pariškega sporazuma. V omejenem obsegu je bil dosežen tudi napredek pri zagotavljanju finančne podpore za države v razvoju, ki se spopadajo z uničujočimi posledicami podnebnih sprememb.

Dobrodošli so bili napori EU pri gradnji zavezništva z drugimi državami in iskanju rešitev za najbolj pereča vprašanja. EU je postavila dober zgled, ko se je skupaj z nekaterimi drugimi članicami t.i. Koalicije za visoko ambicijo (High Ambition Coalition) zavezala, da bo do leta 2020 povišala svoje podnebne cilje za obdobje do leta 2030 v skladu z opozorili Posebnega poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Ni ji pa uspelo k temu prepričati tudi vseh drugih vlad.

Omenjeno izjavo je podprla tudi Slovenija, ki je za naslednje leto napovedala še podvojitev sredstev za podnebno financiranje držav v razvoju, vključno s prvim prispevkom v Zeleni podnebni sklad.

Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj rezultat COP24 komentira:

“Rezultat COP24 ne naslavlja alarmantnih opozoril iz poročila IPCC in pozivov ljudi k učinkovitemu podnebnemu ukrepanju. Od EU pričakujemo, da bo zagotovila več podpore revnim državam in povišala svoje 2030 podnebne cilje in na ta način vodila z zgledom. Povišanje mora biti bistveno, celo nad 55 % k čemur pozivajo nekatere države članice in Evropski parlament.


To velja tudi za Slovenijo, ki je v okviru podnebnega vrha napovedala okrepitev lastnih podnebnih naporov. Zdaj je čas, da vlada besede prelije v dejanja. Dolgoročna podnebna strategija in nacionalni energetsko-podnebni načrt, ki sta v pripravi in bosta sprejeta do konca leta 2019, morata v skladu z opozorili IPCC opredeliti, kako bo Slovenija dosegla ogljično nevtralnost in emisije do leta 2030 zmanjšala občutno nad zdaj predvidenimi cilji.”

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.