Sponzorirano

dr. Romana Jordan o trgu z ogljikom in nadzoru energetskega trga

Sponzorirano

Evropski parlament bo oktobra v Strasbourgu zasedal dvakrat. Dr. Romana Jordan bo na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju prihodnji teden med drugim sodelovala tudi v razpravah o dveh z okoljem povezanih pomembnih aktualnih temah: o trgu z ogljikom in implementaciji nadzora evropskega energetskega trga. Drugo oktobrsko plenarno zasedanje bo med 21. in 24. oktobrom 2013.

TRG Z OGLJIKOM

Na plenarnem zasedanju bo Evropski parlament razpravljal tudi o evropskem trgu z ogljikom v letu 2012


Dr. Romana Jordan pojasnjuje: »Naj spomnim, da smo v EU sprejeli t. i. cilje 20-20-20, po katerih znižujemo izpuste ogljikovega dioksida tako na tržni kot na netržni način. Netržni pristop so razne subvencije in podpore določenim trajnostnim tehnologijam, predvsem obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije. Tržni pristop pa je bil uveljavljen s t. i. sistemom ETS, to je sistem trgovanja z ogljikom. Problem v tem sistemu pa se je pojavil, ker so cene dovolilnic za izpuste prenizke. Prenizke pa so zaradi večih razlogov. Prvič je to, da je bilo veliko dovolilnic razdeljenih zastonj. Drugi razlog je kriza. Gospodarstvo proizvaja manj, zato povzroča manj izpustov in zaradi tega je tudi povpraševanje po dovolilnicah manjše. Tretji pomemben razlog je to, da se lahko v EU in v evropskem sistemu delno upoštevajo tudi delno znižani izpusti, ki so jih proizvajalci povzročili v tretjih državah. In še zadnji razlog, ki ga bom omenila, je zagotovo zelo pomemben, to pa je naša izredno prepletena zakonodaja. Namreč energetika, ki je vključena v tržni mehanizem trgovanja z ogljikom, torej v sistem ETS, je hkrati tudi podvržena številnim subvencijam za obnovljive vire energije; in jasno je, da se v takem primeru potem seveda tržna cena ogljika znižuje. Doslej je Evropska komisija kot odgovor na vse te težave ponudila samo izvzetje določenega števila dovolilnic iz prodaje. To pa je seveda mnogo premalo, potrebne so strukturne spremembe. O tem, kako to narediti in kaj narediti, bomo razpravljali v ponedeljek v Evropskem parlamentu. Sama menim, da je dosedanji sistem nižanja izpustov v EU nesprejemljivo drag, cena je previsoka. To se odraža predvsem v visoki ceni energije in državljani to pravzaprav dvakrat občutijo. Prvič, ko plačujejo energijo, ki jo porabijo v svojem gospodinjstvih, drugo pa tudi, ker je gospodarstvo zato manj konkurenčno, posredno preko izgube delovnih mest. Mislim, da se moramo v EU odločiti, ali želimo nižati izpuste predvsem na tržni ali na netržni način. Po mojem moramo izbrati predvsem tržni način, netržni pristop pa ponuditi za določeno potencialno dobre tehnologije, ki so blizu trgu, niso pa še dovolj zrele za trg. Vendar pa moramo takšne subvencije omejiti tako časovno kot tudi po obsegu. Hkrati pa menim, da bi morali z določenimi strukturnimi spremembami okrepiti sedanji sistem trgovanja z ogljikom


IMPLEMENTACIJA NADZORA EVROPSKEGA ENERGETSKEGA TRGA

Na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju bodo poslanci z Evropsko komisijo razpravljali tudi o implementaciji uredbe REMIT in o proračunu za leto 2014 za agencijo ACER.


Dr. Romana Jordan pojasnjuje: »V Evropi smo se odločili, da bomo imeli notranji trg za energijo na področju elektrike in plina do sredine naslednjega leta. Pri tem je ključna oziroma osrednja vloga Agencije za energijo ACER, to je tista evropska agencija, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Ta agencija ne le koordinira akcije in ukrepe med državami članicami, ampak tudi pripravlja pravila in standarde, ki veljajo na energetskih trgih. Hkrati pa bo morala v prihodnosti, ko bo trg zaživel, tudi spremljati, kaj se na trgu dogaja, analizirati tržne tokove in tudi preprečevati nepravilnosti in zlorabe informacij. Ko bo zanalizirala, kaj se na trgu dogaja, bo določene sumljive podatke posredovala nacionalnim organom, ti pa bodo morali ukrepati. In to zadnje, o čemer govorim, določa uredba REMIT, ki jo mora agencija implementirati v letih 2012, 2013 in 2014. V tem obdobju je morala izbrati zahtevno opremo, ki jo bo za to potrebovala, za to seveda potrebuje denar, zaposliti pa mora tudi nove strokovnjake, ki bodo vzpostavili to opremo in ki bodo kasneje tudi analizirali zbrane podatke. Proračun leta 2012 je ustrezal zahtevam za implementacijo, proračun iz letošnjega leta pa že ne več. Del denarja, ki ga agencija potrebuje, je bil obljubljen, vendar pa ni bil še izvršen; del osebja pa je agencija že dobila. Problem pa je leto 2014, kajti v proračunu za naslednje leto ni predvidenih prav nič novih zaposlitev ljudi, ki bi izvrševali te naloge. In prav to leto je bistveno, kajti agencija bi potrebovala 35 zaposlenih, ki bi analizirali ogromno število podatkov, ki jih bo sistem zbiral. Hkrati pa je tudi proračun bistveno nižji od potrebnega in ogroža nakup opreme v celoti. Naslednji teden bomo zato z Evropsko komisijo razpravljali o tem, ali Komisija sploh ima narejeno analizo, kaj pomeni takšen znižan proračun za notranji trg, kaj pomeni za izvajanje notranjega trga, kakšen vpliv bo to imelo, zanimalo pa nas bo tudi, na kakšnih osnovah je Evropska komisija ta proračun pripravila. Moje mnenje je, da je treba z denarjem ravnati učinkovito in modro. Moramo pa vedeti, kje lahko režemo finančna sredstva in kje jih ne smemo rezati. Če smo se odločili za notranji trg, ga moramo tudi izvesti; in vso zakonodajo, ki je že bila sprejeta na evropskem nivoju, moramo tudi izvajati. EU mora torej izvesti nalogo, da spremlja, kaj se na trgu elektrike in plina dogaja, da naredi osnovno analizo podatkov, da jih filtrira, in da potem sporoča, katere primere naj nacionalni organi natančneje preučijo. Kajti nacionalni pravni organi za to nimajo dovolj sredstev, in dogovorjeno in sprejeto je bilo na evropskem nivoju, da se to dogaja v agenciji ACER. Če bomo odobrili le nekoliko denarja, potem bo imela agencija ACER neko bazo podatkov, vendar pa ne ljudi za analizo. Še huje bo, če ne bo niti denarja niti ustreznih ljudi, potem bomo imeli trg elektrike in plina s pravili, a brez pravega nadzora nad izvrševanjem teh pravil. V tem primeru potrošnik ne bo zaščiten in to je za evropskega potrošnika izredno slabo. Naj na koncu omenim, da evropski proračun ni samo evropski problem, ampak je to problem tudi nacionalne politike, kajti nacionalne politike so oklestile ta proračun in sedaj imamo tudi tako velike probleme s tem, kje naj naredimo reze in kako bodo ti vplivali na izvajanje evropskih politik.«

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version