Vlada ponudila pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot

flood, waves, splash
Foto: Hans iz Pixabay

Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih poplav pokazala izjemno solidarnost. Izjemen odziv je doživel tudi dan solidarnosti, 14. avgust, ko je več deset tisoč prostovoljk in prostovoljcev priskočilo na pomoč ljudem, prizadetih v poplavah. V prvi fazi je bilo delo prostovoljcev res neprecenljivo.

V razpravah o uvedbi dela prostega dneva, namenjenega solidarnosti, so predstavniki gospodarstva ter opozicije predlagali uvedbo dodatnega delovnega dne, katerega zaslužek bi bil namenjen obnovi. V javnosti se je glede tega pojavilo kar nekaj vprašanj, vlada pa je na svoji spletni strani ponudila pojasnilo.

Po grobih ocenah za okoli 7 milijard škode

Škoda, ki jo je povzročila ujma, se meri v milijardah evrov, obnova pa bo dolgotrajna in zahtevna, navajajo. “Po prvi oceni naj bi bilo neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov, medtem ko bo po grobih ocenah za obnovo v naslednjih petih letih potrebnih od 6 do 7 milijard evrov. Če želimo, da bo sanacija učinkovita, je treba počrpati vse razpoložljive vire. Vlada je tako že zagotovila 2 milijardi evropskih sredstev, v proračunu pa namerava vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev pridobiti še okoli 1,1 milijarde evrov.”

Solidarnostna sobota

Interventni zakon, ki ga je nedavno potrdil državni zbor, med drugim predvideva izvedbo prostovoljnih solidarnostnih delovnih sobot. Delodajalec lahko tako določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Za delo na solidarnostno delovno soboto se delodajalec in delavec odpovesta svojemu zaslužku – delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.

Kdo bo plačal solidarnostni prispeek?

Solidarnostni prispevek bodo tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto. Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024, naslednji pa leto zatem, 2025. Skupaj lahko v prvem letu pričakujemo okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka. Gre za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki, ki bodo plačila solidarnostnega prispevka oproščene.

“Zavedati se moramo, da so ljudje različno oškodovani (nekateri so izgubili vse, drugi pa so utrpeli manjšo škodo, ki bo relativno hitro odpravljena). V tem trenutku se pomaga vsem enako – gre za pomoč za vzpostavitev normalnega vsakodnevnega življenja. V drugi obnovitveni fazi pa bo pomoč namenjena odpravi večjih škod. In ravno financiranju te faze je namenjen solidarnostni prispevek. Izvedbo odmere solidarnostnega prispevka smo predvideli tako, da bo izvedena administrativno čim bolj hitro, enostavno in v večji meri vezana na dosedanje utečene postopke. Tako se bo večina odmere izvedla skupaj z informativnim izračunom dohodnine, s čimer manjšamo administrativne stroške,” dodajajo in pojasnjujejo, da je ključno vodilo vseh ukrepov po poplavah solidarnost in transparentnost.

Kot ocenjujejo, odmera solidarnostnega prispevka zaradi razmeroma nizkih zneskov odmere ne bo ogrozila položaja oškodovanih v poplavah. Oškodovani lahko sicer že danes prejmejo hitro pomoč preko humanitarnih organizacij, in sicer med 500 in tri tisoč evri, upravičeni so tudi do izredne denarne solidarne pomoči: samska oseba lahko na primer prejme največ do 4918,62 evra, 4-članska družina (2 odrasla in dva otroka) največ do 11.466 evrov, par brez otrok pa največ do 7622,30 evra.

Urednica portala MojPrihranek.si

Prejšnji članekV Nemčiji nezaslišan padec standarda, hrana se je podražila, vračajo se časi, zaradi katerih Evropa trepeta!
Naslednji članekNasveti za fugiranje ploščic, ki bodo izboljšali celoten postopek
Nadja Jurca

Urednica portala MojPrihranek.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.