Kako bi izgledal Bežigrajski stadion če…

Bežigrajski športni park
Bežigrajski športni park bi lahko že nekaj časa izgledal tako kot na sliki, a so se stvari zakomplicirale

Bežigrajski stadion je bil nekoč ponos ljubljanske, slovenske in jugoslovanske publike. Ko je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja Jože Plečnik zarisal stadion in na njemu pustil svoj pečat, si verjetno ni mislil, kako bo čez sto let izgledal. Zapuščen in neuporabljen Bežigrajski stadion, ki je predmet bitke med kulturniki in investitorji. Verjetno si ga tako ni predstavljal, a situacija je prav taka. V zadnjih letih ga pa vseeno povezujemo z imenom Jože, le da ne s priimkom Plečnik. Najlažje ga povežemo z Jožetom »Jocom« Pečečnikom, ki se že skoraj petnajst let trudi, da bi prenovil stadion in ga ponovno napravil uporabnega. Nasproti mu stojijo razne peticije, gradbena dovoljenja in še marsikaj. Stadion pa čaka in čaka.

Zgodovina Plečnikovega stadiona in sage

Skoraj dvajset tisoč glava množica na tekmi Olimpije proti Borcu leta 1965, kar še danes velja za najbolj obiskan športni dogodek pri nas. Trideset tisoč glava množica na koncertu Siddharte leta 2003 pa je vrhunec kulturnega dogodka na Plečnikovem stadionu. A ta slava je minila, stadion pa živi prav na njej.

Bežigrajski stadion
Bežigrajski stadion

Leta 2007 se je nato sklenila pogodba med podjetjem GSA (Elektronček), Mestno občino Ljubljana in Olimpijskim komitejem Slovenije. V dveh letih so bili sklenjeni restavratorski načrti, pripravljen je bil prostorski načrt in zaključen arhitekturno-urbanistični natečaj. Nato pa si z julijem 2009, ko je bil stadion razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, sledi desetletje pogajanj, prepričevanj, pripomb in peticij. Vse to je pomenilo, da stadion še ni dočakal vzdrževalnih in rekonstrukcijskih del. Zdaj, deset let kasneje, se saga o Bežigrajskem stadionu še vedno nadaljuje, konca pa žal še ni videti.

Bežigrajski stadion
Bežigrajski stadion je le še senca velike preteklosti

Tožbe Pečečnika in peticija za ohranitev stadiona

Pečečnik pripravlja tožbe in ovadbe proti ministrom in direktorjem. Poudarja, da od projekta ne bo odstopil, saj je vanj vložil že preveč časa in denarja. V projekt BŠP (Bežigrajski športni park) je bilo do danes vloženih že več kot 12,5 milijona evrov.

»Štirinajst let energije, želje in denarja smo vložili, da bi se stadion končno uredil. Hoteli smo narediti simbiozo starega in novega, da ohranimo kulturno dediščino, ki je edina možna za obnovo Plečnikovega stadiona. Tega je država daleč nazaj opustila in se, kot tudi do drugih kulturnih spomenikov, do njega obnaša mačehovsko in ga pušča propadati,« je na novinarski konferenci povedal Pečečnik.

Bežigrajski stadion
Plečnikov stadion za Bežigradom

Pred dnevi pa je luč sveta ugledala tudi peticija za ohranitev Plečnikovega stadiona za Bežigradom. Podpisniki od Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in Mestne občine Ljubljana (MOL) zahtevajo, da odstopita od projekta Bežigrajski športni park (BŠP). Navajajo, da Pečečnikov projekt ni skladen z varstvenim režimom kulturnega spomenika, saj bi bil v bližini zgrajen tudi trgovsko-hotelski kompleks.

Kakorkoli se bo zgodba izpletla, je dejstvo le eno. Stadion propada, postal je zanemarjen in neuporabljen. Od kulturnega spomenika je morda ostal le še košček tega, kar je nekoč stadion predstavljal. Vseeno pa je zanimivo videti kako bi stadion glede na želje in načrte BŠP izgledal.

Prejšnji članekOkrasitev doma in okolice z mozaiki
Naslednji članekMichelin razvija pnevmatike iz reciklirane plastike

S spleta


1 komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.