Evropska komisija je ocenila nacionalne energetske in podnebne načrte članic do leta 2030

0

Evropska komisija je 18. junija objavila oceno osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic do leta 2030, v katerih je proučila napovedani skupni prispevek držav članic k izpolnjevanju ciljev energetske unije in ciljev EU za leto 2030.

Evropska komisija (Komisija) ocenjuje, da osnutki nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic niso dovolj ambiciozni niti glede energije iz obnovljivih virov niti glede prispevkov k energetski učinkovitosti. Pri energiji iz obnovljivih virov bi vrzel lahko znašala 1,6 odstotne točke, pri energetski učinkovitosti pa 6,2 odstotne točke (če upoštevamo porabo primarne energije) ali 6 odstotnih točk (če upoštevamo porabo končne energije).

Slovenija je bila pri tem ena izmed 22 držav članic, ki je Komisiji sicer pravočasno predložila osnutek, a je le-ta temeljil na podlagi v preteklosti sprejetih dokumentov in odločitev, ki so imeli za cilji doseči vsaj 27 % rabe obnovljive energije in vsaj 27 % energetske učinkovitosti na ravni Unije, ki so bili potrjeni oktobra 2014 na Evropskem svetu s strani voditeljev držav članic Unije.

Kot poudarja komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič so države članice »pripravile občudovanja vredne osnutke v razmeroma kratkem času, vendar noben osnutek ni popoln«. Sloveniji Komisija priporoča večje ambicije, več podrobnosti o politikah, bolje opredeljene potrebe po naložbah in več dela na področju socialne pravičnosti.

Za področje OVE ugotavlja Komisija, da kljub visokim ambicijam Slovaške, Estonije, Španije, Litve in Portugalske, ki jih izpostavlja kot države članice z zelo visokim prispevkom, še vedno obstaja vrzel do cilja na ravni Unije in sicer naj bi prispevki držav članic zagotovili doseganje od 30,4 % do 31,9 % OVE v končni rabi energije do leta 2030, morali pa bi vsaj 32 %. Ta razkorak ni tako velik, vendar Komisija priporoča več državam članicam, da naj zvišajo svoje ambicije na tem področju.

Tudi za področje URE ugotavlja Komisija, da prispevki ne bodo dovolj, da bi zagotovili doseganje 32,5 % cilja v letu 2030. Cilj je isti tako za rabo primarne kot rabo končne energije. Prispevki držav članic pa naj bi zagotovili med 26,3 % do 30,2 % na primarni energiji in 26,5 % do 30,7 % na končni energiji. Zato je Komisija predlagala državam članicam, za katere je ocenila, da prispevki niso zadostni, da jih pregledajo in zvišajo svoje ambicije.

Kar zadeva TGP, je Komisija ocenila, da bi izpolnjevanje vseh ciljev s področja podnebja, energije in prometa pomenilo 45 % zmanjšanje emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Vendar pa Komisija ugotavlja, da v sektorjih, ki niso del EU-ETS sheme, predvideni ukrepi vodijo do 28 % zmanjšanja emisij in ne 30 % (glede na leto 2005), kot je določeno v uredbi o delitvi bremen. Zato bo za ta dodatna 2 % treba sprejeti dodatne ukrepe v NEPN.

Slovenija bo priporočila Komisije celovito preučila in jih v svojem končnem NEPN ustrezno upoštevala oz. v primeru neupoštevanja celovito in ustrezno obrazložila. Slovenija je določena priporočila Komisije sicer že naslovila.

Urednik portala MojPrihranek.si

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.