Razkrivamo: Kako hrup vpliva na zdravje in kakšne so rešitve?

Woman with closed eyes covering her ears in the street while vehicles are passing by fast in the background. Stressful and frustrating situation. Noise pollution concept. Radial blur filter applied.
Foto: zdravinjo iz iStock

Ste vedeli, da hrup, poleg tega, da je moteč, tudi vpliva na naše počutje in zdravje? Vse več raziskav kaže, da hrup ne vpliva le na razdraženost, temveč tudi kardiovaskularni in metabolni sistem. V tem članku poglejmo, kako hrup vpliva na naše zdravje in počutje ter kakšne so rešitve, če živimo na hrupnem območju.

Kakšna je obremenitev s hrupom v Evropi in Sloveniji?

Evropska agencija za okolje poroča o številnih indikatorjih vpliva okolja in hrupa na zdravje.

  • Več kot 100 milijonov ljudi v Evropi, torej 20 % evropskega prebivalstva, je izpostavljenih škodljivim stopnjam obremenjenosti okolja s hrupom.
  • Hrup cestnega prometa je prevladujoč vir okoljskega hrupa. Ocenjujo, da je 113 milijonov ljudi prizadetih zaradi dolgotrajnih dnevno-večernih in nočnih ravni prometnega hrupa najmanj 55 dB(A). Hrup cestnega prometa je poseben javno zdravstveni problem v mnogih mestih.
  • Najmanj 22 milijonov ljudi je izpostavljenih visokim ravnem hrupa železnic, 4 milijone visokim ravnem hrupa letalskega prometa in manj kot 1 milijon visokim ravnem hrupa, ki ga povzroča industrija.
  • Dolgotrajna izpostavljenost okoljskemu hrupu vsako leto v Evropi prispeva k 48.000 novim primerom bolezni srca in 12.000 prezgodnjim smrtim. Hkrati kar 22 milijonov ljudi trpi zaradi kronične vznemirjenosti in razdraženosti zaradi hrupa, 6,5 milijona pa je obolelih za kronično motnjo spanja.
  • Dokazano je, da onesnaženje s hrupom ne povzroča samo izgube sluha, tinitusa in preobčutljivosti na zvok, ampak lahko povzroči ali poslabša srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, motnje spanja, glavobol, stres, težave z duševnim zdravjem in kognitivne motnje, vključno z motnjami spomina in pomanjkanjem pozornosti ter s tem negativno vpliva tudi na uspeh otrok v šoli. Vsako leto tako izgubimo milijon zdravih let življenja zaradi učinkov hrupa na zdravje.
  • Ugotovljeno je bilo, da mnogi otroci, ki živijo v bližini hrupnih letališč ali ulic, zaradi prekomernega hrupa trpijo zaradi stresa in drugih težav, kot so motnje spomina, ravni pozornosti in bralne sposobnosti.
Zemljevid prikazuje deleže prebivalstva po državah, ki so izpostavljeni hrupu nad 55 dB. Slovenija kaže 5-10 %.
Slovenija je med bolj obremenjenimi državami. Slika: Evropska agencija za okolje

Iz poročila iz leta 2020 lahko razberemo, da okoljski hrup, zlasti hrup cestnega prometa, ostaja izrazit okoljski problem, ki vpliva na zdravje in dobro počutje milijonov ljudi v Evropi. Dolgotrajnemu prekomernemu hrupa, ki škodi zdravju, je izpostavljenih kar 20 odstotkov evropskega prebivalstva. To je več kot 100 milijonov ljudi v Evropi. Podatki tudi kažejo, da cilji politike na področju okoljskega hrupa niso bili doseženi. Zaradi rasti mest in povečanega povpraševanja po mobilnosti je zelo malo verjetno, da se bo število ljudi, izpostavljenih hrupu, v prihodnosti bistveno zmanjšalo.

Graf prikazuje izpostavljenost hrupu železniškega prometa po državh. Slovenija je med slabšimi.
V Sloveniji smo zelo izpostavljeni železniškem hrupu. Foto: Evropska agencija za okolje

Kako vpliva hrup na zdravje?

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, ki ima jakost nad 85 decibelov, ima lahko torej različne učinke na zdravje, vključno z razdraženostjo, motnjami spanja, negativnimi učinki na kardiovaskularni in metabolni sistem ter kognitivnimi motnjami pri otrocih.

Prav nenehen stres zaradi obremenjenosti s prekomernih hrupom vpliva na kardiovaskularni sistem in zato je hrup posreden in nezanemarljiv vzrok bolezni srca in ožilja in posledičnih prezgodnjih smrti.

Mnogo ljudi se niti ne zaveda, da je obremenitev s hrupom resen problem, saj vpliva na zdravje, tudi njihovo. Seveda je veliko več prezgodnjih smrti povezanih z onesnaženostjo zraka kot s hrupom. Vendar pa se zdi, da ima hrup večji vpliv na kazalce, povezane s kakovostjo življenja in duševnim zdravjem. V skladu z nekaterimi ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije je hrup drugi največji okoljski vzrok zdravstvenih težav, takoj za vplivom onesnaženosti zraka (trdni delci).

Jakosti zvoka v primerih:

20-30 decibelov – šelestenja listja
60 decibelov – pogovor
70 decibelov – normalen mestni promet
90 decibelov – električna kosilnica
90-115 decibelov – podzemna železnica
110-120 decibelov  – glasni rock koncerti
120 decibelov – grmenje

Kako zmanjšamo vpliv hrupa na zdravje?

Zaradi izrazito negativnega vpliva prekomernega hrupa na dobro počutje in zdravje ljudi, je potrebno storiti vse za zmanjšanje obremenitve s hrupom. Ukrepi so različni in se usmerjeni na:

  • vir hrupa,
  • na poti širjenja hrupa (protihrupna ograja npr. ob avtocestah)
  • na prejemnike obremenitve s hrupom (pasivna zaščita stavb).

Načrtovanje novih prometne povezave, lokacije industrijskih con in podobni viri hrupa morajo biti premišljeni in izvedeni tako, da so primerno odmaknjeni od stanovanjskih naselij in ostalih dejavnosti, na katere lahko hrup negativno deluje (izobraževalne ustanove, bolnišnice, poslovne stavbe, ..).

Kako lahko posameznik zmanjša obremenitev s hrupom?

Prvi korak je izbira mirnejšega življenjskega okolja, ki že samo po sebi ni zelo izpostavljeno hrupu. Podeželje je gotovo bolj mirno kot mesta, toda tudi na vasi nas lahko neprestano vznemirja določena vrsta hrupa. To je lahko zvonjenje  cerkvenih zvonov, pasji lajež, obratovanje kmetijskih strojev.

V mestih pa je običajno najbolj obremenilen hrup prometa, vrvež z mestnih ulic in lokalov, hrup v notranjosti večstanovanjske stavbe.

Ne glede na samo okolje, v katerem bo posameznik bival in je torej lahko bolj ali manj hrupno, je pomembno, da je stavba primerno zvočno zaščitena. Poleg lepega videza stanovanja ali hiše, primernega tlorisa in funkcionalne opreme, je vedno potrebno preveriti tudi kakšna je zvočna izolacija stavbe. Kajti tudi če se vse ostalo poklopi v najboljšo celoto, lahko neprestano obremenjevanje s hrupom pokvari vse udobje bivanja, povzroča nezadovoljstvo  in morda vodi celo v težave z zdravjem.

Izbira kakovostnih zvočno izolativnih materialov za gradnjo

Področje zaščite pred hrupom od leta 2012 podrobneje ureja Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah in Tehnična smernica TSG-1-005:2012 Zaščita pred hrupom v stavbah, v kateri je pravilnik podrobneje obrazložen. Na podlagi sprejetih predpisov sta od začetka leta 2013 obvezna elaborat in izkaz zaščite pred hrupom v stavbah, ki ju je treba priložiti projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Jasno je torej, da bi vsaj novejše stavbe morale biti zgrajene kakovostno tudi glede zagotavljanja primerne zvočne zaščite.

Zvočno izolativni materiali za gradnjo in prenovo stavb pomembno zmanjšajo vpliv hrupa na zdravje ljudi.

Med najpomembnejše materiale v povezavi s pasivno zvočno zaščito sodijo silikatni zidaki.

Zidal silka s slušalkami
Foto: ytonghisa

Silka je blagovna znamka silikatnih zidakov, ki se uporabljajo za izvedbo zidov, kadar je potreba po zvočni zaščiti večja, kar velja za stavbe, ki so vir hrupa kot tudi za stavbe, ki so hrupu izpostavljene.

Silikatni zidaki Silka omogočajo odlično zvočno izolativnost in so namenjeni gradnji notranjih in zunanjih zidov. V primeru velike obremenjenosti stavbe oziroma okolja, v katerem je stavba načrtovana, s hrupom, je smiselno zunanje zidove zgraditi z zidaki Silka ter hkrati poskrbeti, da so tudi ostali elementi ovoja stavbe primerni za večje zvočne obremenitve (npr. stavbno pohištvo).

Tako izvedene zunanje stene stavbe, ki se nahaja na območju večjega hrupa, na primer v bližini prometnic, industrijskih obratov, mestnega vrveža, omogočajo maksimalno zvočno zaščito in tako poskrbijo za prijetnejše bivanje in delo uporabnikom in zmanjšajo negativne vplive hrupa na zdravje izpostavljenih posameznikov.

Isto seveda velja za stavbe, ki so vir hrupa, na primer proizvodni obrat. Tudi te je potrebno zgraditi tako, da so zunanje stene maksimalno zvočno izolativne in preprečijo oziroma zmanjšajo prenos hrupa iz notranjosti v okolje.

Zvočna izolativnost je odvisna od debeline Silka silikatnih zidakov in njihove gostote ter lahko doseže celo do 58 decibelov. To je na Zavodu za gradbeništvo (ZAG) izmerjena vrednost zidakov Silka HM akustik 200, ki tako brez težav zadovolji stroge predpise glede zvočne zaščite na vseh področjih gradnje.

info.si@xella.com | 080 18 22 | Spletna stran

Podjetje Xella porobeton SI proizvaja in prodaja gradbeni material blagovne znamke Ytong, prodaja silikatne zidake Silka in toplotnoizolacijske plošče Multipor, ki so proizvedene v Nemčiji.

Prejšnji članekRaziskave kažejo, da nas družbena omrežja ne zasvojijo zares
Naslednji članekNotranja senčila: Zakaj jih izbrati in katera izbrati?
logo ytong
info.si@xella.com|080 18 22| Spletna stran

Podjetje Xella porobeton SI proizvaja in prodaja gradbeni material blagovne znamke Ytong, prodaja silikatne zidake Silka in toplotnoizolacijske plošče Multipor, ki so proizvedene v Nemčiji.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.