Poročilo: kakšen je potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050

solarni paneli na strehi

Del pregleda novih tehnologij pripravljenega v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Slovenska podnebna pot do sredine stoletja (LIFE ClimatePath2050 »Slovenian Path Towards the Mid-Century Climate Target) je tudi poročilo naslovljeno Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050. Projekt izvaja konzorcij, ki ga vodi Institut Jožef Stefan s partnerji.

Že nekaj časa poteka javna razprava o tem, ali in v kolikšni meri je Slovenija sposobna zelene električne (samo)oskrbe, zato je raziskava pomemben korak v smeri prave ocene in posledično ukrepanja. Še posebej je ta tema aktualna, ko govorimo oziroma takšne ugotovitve primerjamo s preskrbo z energijo pridobljeno iz fosilnih goriv. Kaj so torej ključne ugotovitve?

Kakšen je namen raziskave? V kolikšni meri lahko Slovenija pokrije potrebe po električni energiji s solarnimi paneli oziroma s pomočjo sonca?

Namen raziskave in poročila je bila ocena potenciala za proizvodnjo električne energije iz solarnih panelov montiranih na strehe obstoječih objektov (na primer hiš, stanovanjskih blokov, gospodarskih industrijskih in upravnih poslopij) do leta 2050. Gre torej za določitev največje količine energije, ki bi jo v tipičnem meteorološkem letu lahko pridobili iz sončnih elektrarn, ki bi bile do leta 2050 postavljene na strehah že zgrajenih objektov. Raziskovalci so se omejili na že zgrajene objekte, saj logično na tem področju okolja ne želimo dodatno obremenjevati z novimi konstrukcijami ali celo zgradbami. Zaradi večje površine za izračun potenciala je »raziskovani« površini tako pridružena še površina parkirišč in degradiranih območij ter tudi tam ocenjen potencial do leta 2050.

Uporabljeni podatki in metodologije so bile uporabljeni za izračun različnih potencialov za pridobivanje elektrike iz sončnih strešnih elektrarn – fizikalni, tehnični, ekonomski in podobno.

Kaj pravijo podatki?

solarni paneli na strehi hiše Podatki o površini streh stavb v Sloveniji so bili pridobljeni iz ustreznih baz GURS. Kot že omenjeno, sta bili dodatno ocenjeni površini degradiranih in parkirnih površin, ki bi prav tako služile za postavitev fotovoltaičnih sistemov (npr. oblika nadstreška), čeprav predstavljata manj kot 3,5 % primernih površin.

Tehnični potencial v Sloveniji je ocenjen na dobrih 27 TWh letno, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji (16,5 TWh).

Glede na podatke so bili ocenjeni skupni referenčni stroški električne energije iz fotovoltaičnih panelov glede na površino streh stavb. Stroški znašajo med 70 in 170 EUR/MWhel za leto 2020 in padejo na 40-105 EUR/MWhel do leta 2050.

Izračunani skupni referenčni stroški električne energije za Slovenijo so primerljivi s cenami pridobljenimi za druge podobne države.

+ objave

Novinarka

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.