Kaj je fracking in zakaj v Sloveniji še ni prepovedan?

Primer vrtanja v zemljo

Hidravlično lomljenje oziroma fracking, kot je bolj znano, je kontroverzna oblika pridobivanja ogljikovodikov, kjer se vrta globoko v površje Zemlje. Pri tem se pridobivata nafta in plin. Porozna zemlja se lomi s pomočjo vode, peska in kemikalij, z namenom izpusta in pridobivanja ogljikovodikov.

Ta tehnika sicer obstaja že od 40. let prejšnjega stoletja, vendar se je predvsem v zadnjem desetletju močno razširila, še posebej v Združenih državah Amerike. To je posledica izčrpanja večine naravnih plinov v ZDA in Evropi. Cene nafte in drugih goriv se zato počasi dvigajo.

Zaradi tega je fracking, ki je sicer dražja in bolj nevarna metoda, postala bolj priljubljena in dobičkonosna. To metodo so zgolj v ZDA uporabili že več kot milijonkrat. Več kot 60 % novo pridobljene nafte in olja se pridobi s pomočjo frackinga.

Kako ta metoda sploh deluje?

Najprej vrtalnik zavrta več sto metrov globoko v zemljo. Nato se izvrta horizontalna črta v predel z nafto ali plinom in se vanj s pomočjo visoko zmogljivih črpalk vbrizga posebna tekočina. V povprečju ta tekočina vsebuje kar 8 milijonov litrov vode, kar bi na dnevni ravni zadovoljilo potrebe po vodi kar 65.000 ljudem. Poleg vode se dodajo še pesek in kemikalije.

Fracking explained: opportunity or danger

Na ta način lahko iz globin zemlje črpajo nafto ali plin. Ko je vir izčrpan, se luknja zakrpa, medtem ko tekočina ostane v zemlji. Fracking je povezan tudi s številnimi nevarnostmi. Glavna težava je kontaminacija pitne vode. Ta metoda že sama po sebi zahteva ogromne količine sveže vode, ki pa nato postane tako toksična, da je ne moremo dovolj očistiti.

Veliko potencialnih tveganj

Čeprav so to znana tveganja, ki bi se jim lahko izognili, do tega žal ne pride. Zaradi malomarnosti so viri pitne vode v ZDA že postali kontaminirani. In nihče ne ve, kako se zaprt volumen toksične vode v globinah zemlje sploh obnaša. Tudi kemikalije, ki se uporabljajo pri frackingu, so izredno toksične.

Naslednja nevarnost je uhajanje toplogrednih plinov. Pri frackingu namreč večinoma pride do uhajanja metana, ki je veliko nevarnejši od ogljikovega dioksida. Zato so okoljske posledice toliko večje.

Ta tehnika sicer na kratki in srednje dolgi rok odgovarja naši potrebi po energiji. Toda dolgotrajne posledice so za zdaj nepredstavljive in pri tem ne smemo spregledati nevarnosti, ki jih fracking predstavlja naši pitni vodi.

Znak za strup

Fracking v Sloveniji

V Sloveniji fracking za zdaj ni prepovedan, čeprav je Levica to že predlagala. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je pojasnil, da njegovo ministrstvo pripravlja novo novelo zakona o rudarstvu, ki se bo celovito posvečala in skušala izboljšati upravljanje z mineralnimi surovinami.

Fracking je še toliko bolj aktualna tema pri nas, ker je britanska družba Ascent Resources konec julija napovedala tožbo proti Sloveniji pred mednarodnim arbitražnim sodiščem. Do tega je prišlo, ker je Arso presodila, da je za morebiten fracking na Petišovskem polju treba preučiti vpliv na okolje, s čimer se je strinjalo tudi upravno sodišče.

Tudi nekatere nevladne okoljske organizacije pozivajo k prepovedi frackinga. V Greenpeace Slovenija so navedli, da bi Slovenija s prepovedjo frackinga stopila korak bližje reševanju podnebne krize. Opozorili so predvsem na nevarnosti kontaminacije pitne vode. Lokacija predvidenega frackinga, Petišovce, je namreč potencialno lahko zelo nevarna, saj se nahaja na levem bregu reke Mure. Uporabljena metoda bi namreč lahko bistveno vplivala na kakovost življenja tam.

S spleta

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.