Eifflov stolp je postal vir obnovljive energije

Svetovno znana pariška znamenitost, 127-letni Eifflov stolp je bil v svoji zgodovini že velikokrat »nadgrajen«. Pred nekaj leti z novo razsvetljavo in steklenimi tlemi na opazovalni ploščadi, v tem prejšnjem tednu pa so zaključili projekt nadgradnje z dvema vetrnicama.

Dve vertikalni vetrnici so postavili na višini 120 metrov nad tlemi, kar bo omogočalo optimalno izrabo vetra v urbanem okolju. Vetrnici sta pobarvani z enako barvo kot sam stolp in pri delovanju sta zelo tihi. Proizvedli bosta okoli 10.000 kWh električne energije letno. Toliko energije pa porabi komercialni del v prvem nadstropju stolpa.

Na samem stolpu so že vgrajeni drugi trajnostni sistemi, kot so zbiralnik deževnice, fotovoltaični paneli in sprejemniki sončne energije za ogrevanje tople sanitarne vode, s čimer pokrijejo polovico potreb po topli vodi. Na stolpu so vgrajene tudi toplotne črpalke.

Znamenitost, ki so jo v čast Svetovni razstavi, leta 1889 jo je gostil Pariz, zgradili med letoma 1887 in 1889, Parižanom sprva še zdaleč ni bila všeč. Oče Eifflovega stolpa je Gustav Eiffel, ki je v svojem času veljal za enega najboljših konstruktorjev na svetu. Po več uspešnih projektih, med njimi je denimo tudi notranja konstrukcija znamenitega Kipa svobode v New Yorku, se je leta 1887 popolnoma posvetil gradnji tedaj kontroverznega stolpa, ki je postal najvišja zgradba na svetu. Eifflov stolp tehta 10.000 ton, samo železna konstrukcija pa 7.300 ton. Kljub višini in precejšnji teži pa je njegov pritisk na tla presenetljivo majhen, komaj 4,5 kg/cm2.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.