Premogovnik Velenje je ena od lokacij, na katerih v okviru mednarodnega projekta GeoSolar raziskujejo možnosti preoblikovanja premogovnikov v podzemna skladišča toplotne energije. Zamisel je, da bi sončno energijo, zbrano poleti, shranjevali v premogovnikih in jo pozimi uporabljali za daljinsko ogrevanje.
Vse več premogovnikov v Evropi se približuje koncu svoje obratovalne dobe. V tem okviru postajata vprašanji pravičnega prehoda in trajnostne uporabe obstoječe rudarske infrastrukture vse pomembnejši. V prihodnjih letih naj bi zaprli tudi Premogovnik Velenje, zadnji delujoči premogovnik v Sloveniji. Upravlja ga državno podjetje Premogovnik Velenje, ki z lignitom oskrbuje Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ). Ta je trenutno glavni vir toplote za daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini, kjer že potekajo priprave na prehod na alternativne vire energije.
Kako bi lahko premogovniki shranjevali toplotno energijo?
Projekt GeoSolar bi lahko ponudil rešitev za novo uporabo premogovnikov. V evropskih premogovnikih se namreč nahajajo milijoni kubičnih metrov rudniške vode s temperaturo od 20 do 30 stopinj Celzija. Takšna temperatura ne zadostuje za neposredno uporabo pri daljinskem ogrevanju, vendar so premogovniki pogosto v bližini mest, kjer so sezonske potrebe po toploti velike. Prav zaradi tega so primerni za preureditev v podzemna skladišča toplotne energije.
Zamisel projekta je, da bi na rekultiviranih rudniških zemljiščih postavili sončne toplotne sisteme, s katerimi bi poleti rudniško vodo segrevali na temperaturo od 70 do 90 stopinj Celzija. Pozimi bi vročo vodo črpali na površje in jo uporabljali za daljinsko ogrevanje. Ohlajeno vodo bi nato vračali v podzemni sistem, kjer bi se cikel ponovno začel.
Takšen način shranjevanja toplote bi omogočil učinkovitejšo uporabo sončne energije tudi v hladnejših mesecih, ko so potrebe po ogrevanju največje.
Izvedljivost rešitve preverjajo v Sloveniji in na Poljskem
Možnosti uporabe takšnega sistema preučujejo v Premogovniku Velenje v Sloveniji in premogovniku Bolesław Śmiały na Poljskem. Projekt koordinira Univerza v Utrechtu, pri njem pa sodelujejo tudi drugi partnerji iz Nizozemske, Slovenije in Poljske. Začel se je leta 2025, predvideno trajanje projekta je 42 mesecev, sofinancira pa ga Raziskovalni sklad za premog in jeklo Evropske unije (Research Fund for Coal and Steel – RFCS).
Projektni partnerji so se 5. oktobra 2026 sestali v Velenju, kjer so predstavili dosedanje ugotovitve o možnostih uporabe predlaganih rešitev in uskladili merila za nadaljnje raziskave. V naslednji fazi bodo na podlagi značilnosti obeh premogovnikov podrobneje modelirali in primerjali različne rešitve ter preverjali možnosti njihove izvedbe.
Urednik portala MojPrihranek