Sponzorirano

Poceni oblačila, a za visoko ceno

Obešalniki
Hitra moda nosi veliko negativnih posledic za naše okolje
Sponzorirano

Hitra moda je pomembna tematika, ki vse prehitro izzveni v množici drugih, lahko bi rekli kar katastrof, ki nas v zadnjih letih spremljajo. Poceni oblačila, narejena v državah tretjega sveta, ki do bolje razvitih držav pripotujejo na okolju ne ravno najbolj prijazen način. Oblačilna industrija denimo Bangladeša predstavlja 80 % izvoza države, zaradi česar sta njeno gospodarstvo in preživetje prebivalstva odvisna od naročil oblačil iz ZDA in Evrope. Zahodnjaki jih hipoma pograbimo, kot bi šlo za vročo robo, brez da bi pomislili na posledice in tako sklenemo krog. Veliko povpraševanje za veliko ponudbo. Nato kupi oblačil, ki se zaradi nizkih proizvodnih cen in posledično slabše kvalitete, hitro uničijo, v kratkem romajo na odpad. Kakšna je ali naj bo torej ta post-domača pot, ko uničena oziroma dotrajana oblačila potonejo v pozabo?

Povprečen Slovenec zavrže preko 12 kilogramov oblačil letno

Slovenija je v primerjavi z drugimi mikro državica, a že pri nas na leto zavržemo v povprečju kar 12,3 kilograma oblačil na prebivalca (Ekologi brez meja, 2019). Ocenjuje se, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli kar 25.079 ton oblačil! Ena od rešitev so trgovine z rabljenimi oblačili, a marsikdo je pri tem nekoliko zadržan. Na trgu je mogoče tudi v odkup ponuditi rabljena oblačila, a kaj ko se nam velikokrat ne da dlje od domačega dvorišča, kjer stoji odpadni zabojnik. Tudi spletna prodaja starih oblačil je vse bolj uveljavljena, a je treba v tem primeru oblačila fotografirati, objaviti, prodati … Izmenjevanje ponavadi poteka bolj kot ne v krogu domačih oziroma prijateljev.

Rešitev so lahko tudi zabojniki za tekstil

Sponzorirano

Ob omenjeni situaciji pa nam mnogokrat še kako prav pridejo zabojniki za tekstil, v katere lahko oddate oblačila, obutev, hišni tekstil (posteljnino, zavese, prte, brisače ipd.), igrače ter celo modne dodatke (torbice, pokrivala, šale itn.). Najbolj znani, z najbolje razvejano mrežo, so zagotovo zabojniki Humane. V zabojnike pa nikakor ne sodi poškodovan, raztrgan ali umazan tekstil, tekstilni polizdelki, krojaški odpadki in športni rekviziti. V centralnemu skladišču Humane namreč, preden oblačila posredujejo naprej tistim, ki jih najbolj potrebujejo, le-ta pregledajo in razvrstijo. Ne delajmo jim dodatnega dela in tja odvrzimo le še uporabne kose.

Poleg tega oblačila in tekstil oddajte v vrečkah oziroma jih drugače primerno zaščitite pred vlago in umazanijo. Kar ne sodi v zabojnik za tekstil odvrzite v koš za mešane komunalne odpadke. Preden pa se poslužite tega, res poskrbite, da je takšnega odpada čim manj.

Ponudba poceni oblačil je mogoče predvsem zaradi nizkih proizvodnih stroškov v državah tretjega sveta

Odpadkov vse več in več

Tekstilni odpadki predstavljajo najhitreje naraščajočo vrsto odpadkov v Evropski uniji, zato bo s 1. januarjem 2025 ločeno zbiranje tekstila in oblačil postalo obvezno v vseh državah članicah. Čeprav je po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG), ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih komunalnih podjetij pri nas že sedaj obvezno. Pri odpadnem tekstilu pa največji izziv predstavlja recikliranje tega odpadnega tekstila. Ko so tekstilu dodani še umetni materiali, je to zahtevno za reciklažo. Tehnologija na tem področju še zelo zaostaja, poročajo iz ZKG.

Pomembno je, kje je narejeno

Dolgoročno z nakupom poceni oblačil niti ne profitiramo veliko, če sploh kaj. Zato bi bilo bolj smiselno investirati v trajnejša oblačila domačih proizvajalcev. Naj vas tudi poznane svetovne znamke ne zavedejo, kajti marsikatera svoja oblačila prav tako proizvaja na podoben način kot nižje cenovni ponudniki. Pomemno je torej preveriti, katera je država proizvodnje (made in).

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version