Ministrstvo za zmanjševanje odpadne hrane – čas je, da se lotimo tudi v gospodinjstvih

bioodpadki
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) si prizadevajo za zmanjšanje količin odpadne hrane. To terja akcijo na več področjih – tako na področju odpadkov, torej z nastalo odpadno hrano in ravnanjem z njo, pomembno pa je tudi preprečevanje nastajanja odpadne hrane.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) več kot polovico odpadne hrane povzročimo v gospodinjstvih, tretjino v gostinstvu in strežbi hrane, desetino v distribuciji in trgovini z živili ter malo manj kot desetino v proizvodnji hrane, kamor vključujemo tudi primarno proizvodnjo.
Podatki SURS kažejo, da se količina odpadne hrane v Sloveniji povečuje. Med letoma 2015 do 2020 so se tako količine odpadne hrane povečale za sedem odstotkov, predvsem na račun povečanja v distribuciji in trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter v gospodinjstvih. Pojavil pa se je tudi trend naraščanja količin odpadne hrane.

V okviru nacionalne metodologije za spremljanje količin odpadne hrane se med odpadno hrano štejejo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred, med ali po pripravi hrane in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.

Odpadna hrana zajema tako užitni kot neužitni del posameznega živila

Užitni del posameznega živila je tisti del živila, za katerega se v običajnih okoliščinah domneva, da je bil v določenem trenutku primeren za prehrano ljudi, vendar je bil zaradi določenih razlogov (na primer pretečeni datum uporabe/minimalna trajnost, preveliki obroki, neustrezno shranjevanje) zavržen med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane.

Neužitni del posameznega živila je tisti del živila, ki v nobenem trenutku ni primeren za prehrano ljudi ali pa se zanj v običajnih okoliščinah domneva, da ni primeren za prehrano ljudi, vendar nastaja kot odpadek med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane. To so na primer olupki, kosti, koščice, lupine.

Po oceni SURS kar 40 odstotkov vse odpadne hrane predstavlja užitni del, kar pomeni, da je bila ta hrana v nekem trenutku namenjena prehrani ljudi in užitna. Pod užitni del odpadne hrane tako na primer štejemo tudi zavržen star plesniv kruh, pokvarjeno delikatesno salamo in ostanke jogurta v lončku.

Kaj lahko storimo doma?

Z načrtovanimi nakupi, preverjanjem rokov uporabe živil v shrambi in hladilniku, prilagajanjem jedilnika glede na izdelke, ki jih imamo doma na razpolago … bi zmanjšali tudi užitni del odpadne hrane. V namen zmanjševanja količine odpadne hrane v gospodinjstvih so pri HOFERju recimo uvedli nov logotip “Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje.”, s katerim, kot pravijo, osveščajo svoje kupce, da določenih živil, ki so označeni z rokom ‘Uporabno najmanj do’ ni treba zavreči takoj po preteku omenjenega roka. Že samo poimenovanje namreč pove, da je živilo s takšno oznako primerno za uživanje ‘vsaj do tedaj’ kot je navedeno – torej je lahko uporabno tudi dlje. Kako vedeti? Preprosto – s senzorično oceno. Če je bilo živilo primerno hranjeno, ni spremenilo vonja, videza in okusa, torej brez skrbi – lahko ga varno zaužijete. Preden torej živila zavržete, jih preglejte in pravočasno porabite.

Urednica portala MojPrihranek.si

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.