Naravni sistem za hlajenje – rešitev za hlajenje mest in javnih površin poleti

Adiabatni sistem hlajenja mesta
Adiabatni sistem hlajenja mesta. Vir: ArchDaily

Vietnam velja za eno izmed držav, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam. Pojavi, kot so poplave, tajfuni, vročinski valovi in suša, se bodo v prihodnjih letih povečali tako po intenzivnosti kot pogostosti. Med različnimi težavami, s katerimi se soočajo vietnamska mesta, so vročinski valovi najdaljši in najpogostejši.

Sodobne klimatske naprave ne zahtevajo le veliko energije, ampak z uhajanjem hladilnega plina v ozračje spodbujajo tudi podnebne spremembe. Arhitekturna agencija AREP je zato izdelala prototip hladilnega sistema, ki je trajnosten in hkrati cenovno dostopen.

Zamisel, imenovana adiabatni mestni hladilni sistem, je stara že več stoletij, vendar je še vedno morda najbolj naravna rešitev za izzive hlajenja sodobnih vietnamskih mest.

Kako deluje adiabatni sistem hlajenja?

Adiabatni sistem hlajenja mesta temelji na velikih količinah vode v Hanoju (glavnem mestu Vietnama). Sistem deluje tako, da z izhlapevanjem vode naravno hladi zrak.

Skica delovanja adiabatnega sistema hlajenja mesta
Delovanje adiabatnega sistema hlajenja mesta. Vir: ArchDaily

Voda za izhlapevanje potrebuje energijo, ki jo absorbira iz toplote okoliškega zraka, kar povzroči učinek hlajenja. Rezultat tega je, da se temperatura zraka zmanjšuje. Ko se zrak ohladi, se mu poveča gostota in se zato začne spuščati. Kot je razvidno iz skice delovanja, hladni zrak uhaja spodaj in hladi okolico.

Sistem je energetsko učinkovit, saj za delovanje ne potrebuje energije. To je torej varčna rešitev za hlajenje mest in javnih površin brez potrebe po proizvodnji energije ali uporabe hladilnih sredstev, ki onesnažujejo okolje. Vse, kar za sistem za hlajenje potrebuje, sta sladka voda in vroč zrak, ki ju je v Vietnam v naravi v izobilju.

Material

Sistem je izdelan iz bambusa
Sistem je izdelan iz bambusa. Vir: ArchDaily

Kulturni pomen adiabatne tehnike presega sam sistem hlajenja, saj podpira lokalne obrtnike in vključuje še en vir, ki ga je v Vietnamu v izobilju – bambus. Sprva so eksperimentirali s steklom, vendar so ugotovili, da je steklo krhko in nevarno. Na koncu so za glavno strukturo uporabili bambus. Pri prototipu AREP se je ekipa srečala z lokalnimi družinami in z njimi sodelovala pri razvoju sistema, ki bi ga lahko zgradili domačini.

 

 

Vir:

Helena Tolar

Junior novinar

Prejšnji članekToyota in Lexus z napovedjo šokirala avtomobilsko industrijo
Naslednji članekTudi vas navdušuje “Very peri”?
Helena Tolar

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.