Baterijski sistemi za shranjevanje energije, ki omogočajo štiriurno oskrbo z električno energijo, zagotavljajo električno energijo po nižjih stroških kot plinske turbine na 43 trgih po svetu, je pokazalo najnovejše poročilo podjetja Wood Mackenzie o izravnanih stroških električne energije (LCOE).
Podjetje Wood Mackenzie, eno vodilnih svetovnih podjetij na področju raziskav, analiz in svetovanja, je analiziralo plinske turbine z odprtim ciklom in baterijske sisteme za shranjevanje energije (BESS) s štiriurno zmogljivostjo shranjevanja v 43 državah.
V analizi so primerjali izravnane stroške električne energije pri baterijskih sistemih s štiriurno zmogljivostjo shranjevanja in plinskih elektrarnah, ki se uporabljajo za pokrivanje konične porabe električne energije. Z naraščanjem deleža obnovljivih virov energije se vloga plinskih elektrarn vse bolj spreminja. Namesto zagotavljanja osnovne proizvodnje električne energije se vse pogosteje uporabljajo za zagotavljanje prilagodljivosti in uravnoteženje elektroenergetskega omrežja.
Analiza kaže, da naj bi se na Bližnjem vzhodu in v Afriki, kjer je električna energija iz velikih sončnih elektrarn že zdaj najcenejša, s stroški 37 dolarjev na megavatno uro (MWh), stroški štiriurnega shranjevanja energije do leta 2035 znižali še za 33 odstotkov, na 80 dolarjev na MWh. S tem bi baterijski sistemi po stroškovni konkurenčnosti prehiteli plinske elektrarne za pokrivanje konične porabe na vseh analiziranih trgih zemeljskega plina v tej regiji.
Kitajska medtem ostaja svetovno merilo glede stroškov shranjevanja energije. Ti so več kot 55 odstotkov nižji od povprečja preostalega dela azijsko-pacifiške regije, kar kaže, kako obseg proizvodnje spreminja svetovno razmerje stroškov. »Ta gospodarska sprememba je odločilna in dobiva vse večje razsežnosti. Pomanjkanje plinskih turbin in vse večja nestanovitnost cen zemeljskega plina zvišujeta stroške pokrivanja konične porabe električne energije, medtem ko širitev proizvodnje baterij še naprej znižuje stroške shranjevanja energije,« je izjavil Ahmed Jameel Abdullah, glavni analitik podjetja Wood Mackenzie.
Poudaril je, da je podobna preobrazba že spremenila ekonomske razmere pri proizvodnji električne energije za pokrivanje osnovne porabe. Sončne elektrarne z enoosnimi sistemi za sledenje Soncu so trenutno tehnologija z najnižjimi stroški izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti na 43 od 48 analiziranih trgov, medtem ko so kopenske vetrne elektrarne stroškovno najugodnejše na petih trgih.
Po najnovejših podatkih naj bi na najbolj konkurenčnih trgih, v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih, izravnani stroški električne energije iz sončnih elektrarn do leta 2033 padli pod 20 dolarjev na MWh. Poročilo podjetja Wood Mackenzie zajema Evropo, Severno Ameriko, Latinsko Ameriko, azijsko-pacifiško regijo ter Bližnji vzhod in Afriko.
Kitajska ima najnižje stroške shranjevanja energije
Kitajska je vodilna v svetu po nizkih stroških shranjevanja energije v velikih baterijskih sistemih, povezanih s prenosnim omrežjem. Izravnani stroški električne energije so tam več kot 55 odstotkov nižji od povprečja preostalega dela azijsko-pacifiške regije, ki znaša 134 dolarjev na MWh. Po navedbah analize je to posledica povezanosti domače dobavne verige in obsežne proizvodnje.
V podjetju Wood Mackenzie pričakujejo, da bo konkurenčna kitajska ponudba do leta 2036 prispevala k znižanju povprečnih stroškov v preostalem delu azijsko-pacifiške regije na 92 dolarjev na MWh.
Kapitalski stroški baterijskih sistemov v Evropi so se zvišali za približno dva odstotka
Sončna fotovoltaična tehnologija ostaja najcenejša možnost za proizvodnjo električne energije v Evropi. Po napovedih naj bi se izravnani stroški električne energije pri sončnih elektrarnah s fiksnim naklonom panelov do leta 2060 znižali za 22 odstotkov zaradi nižjih investicijskih stroškov in tehnološkega napredka. To naj bi se zgodilo kljub 14-odstotnemu povečanju investicijskih stroškov v letu 2026, ki ga povzročajo višje cene fotovoltaičnih panelov.
Kapitalski stroški baterijskih sistemov, izvedenih po načelu »na ključ«, so se v Evropi zvišali za približno dva odstotka, kar predstavlja prvo rast v zadnjih treh letih. Cene baterijskih celic so se namreč v primerjavi z najnižjo ravnjo iz leta 2025 zvišale za približno deset odstotkov, predvsem zaradi večjega povpraševanja in višjih cen litija.
Analiza napoveduje 12-odstotno znižanje kapitalskih stroškov do leta 2031, nato pa naj bi se tempo zniževanja upočasnil. Cene litija naj bi se namreč leta 2029 približno podvojile, ko naj bi presežna ponudba izginila, povpraševanje pa preseglo zmogljivosti novih rudnikov in obratov za predelavo.
Urednik portala MojPrihranek