S prihodom hladnejših dni se v številnih slovenskih gospodinjstvih znova prižigajo peči, kamini in kotli na drva. Čeprav gre za tradicionalen način ogrevanja, o katerem naj bi »vse vedeli«, priprav na novo kurilno sezono ne smemo zanemariti. Prav po večmesečnem premoru se namreč lahko pokažejo težave, ki so v toplejšem delu leta ostale neopažene.
Pri ogrevanju na drva je v primerjavi z ogrevanjem na plin ali elektriko veliko odvisno od uporabnika. Od kakovosti kuriva in načina kurjenja do vzdrževanja peči in dimnika: vsak od teh dejavnikov vpliva na količino pridobljene toplote, porabo drv in varnost stanovalcev. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje opozarja, da so nevzdrževane kurilne naprave in dimniki med pogostimi vzroki požarov v objektih. Zato smo izpostavili pet stvari, na katere je treba biti pozoren pred začetkom intenzivnega kurjenja.
Pregled dimnika
Prva stvar na seznamu bi moral biti pregled dimnika. Med kurjenjem se lahko na njegovih notranjih stenah nabirajo saje in kreozotne obloge, gorljive snovi, ki nastajajo pri nepopolnem zgorevanju lesa. Če takšnih oblog ne odstranjujemo, se lahko vnamejo in povzročijo dimniški požar. Posebno težavo predstavljata dolgotrajno kurjenje z vlažnimi drvmi in vzdrževanje šibkega ognja ob nezadostnem dovodu zraka, kar spodbuja nastajanje oblog in lahko oteži odvajanje dimnih plinov.
Kot pojasnjujejo na portalu GOV.SI, je treba poskrbeti za redne letne preglede kurilnih in dimovodnih naprav, ki jih opravljajo dimnikarji z licenco. Pri novih ali rekonstruiranih napravah je pred uporabo potreben prvi pregled. Tudi ob spremembi vrste goriva je treba preveriti ustreznost naprav, pogostost čiščenja pa prilagoditi vrsti naprave, načinu uporabe in predpisanim rokom.
Če dimnik slabo vleče, se dim vrača v prostor ali se pojavljajo neobičajni vonji, je treba prenehati kuriti in poklicati dimnikarja. Pregled in čiščenje je najbolje opraviti, še preden peč začne delovati vsak dan.
Vlažnost drv
Vsak les še ni primeren za kurjenje, tudi če je na dvorišču zložen že več mesecev. Ena najpogostejših napak pri ogrevanju na drva je prav uporaba premalo posušenega kuriva. Sveže posekan les vsebuje veliko vode. Ko takšna drva položimo v peč, se del energije porabi za izhlapevanje vlage namesto za ogrevanje prostora. Posledice so slabše ogrevanje, večja poraba kuriva in več dima.
Po priporočilih ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) je najbolje uporabljati drva z manj kot 20 odstotki vlage. Za ustrezno sušenje mehkega lesa je običajno potrebnih najmanj šest mesecev, trdi les, na primer hrast, pa lahko potrebuje vsaj leto dni. Dejanski čas sušenja je odvisen od vrste lesa, velikosti polen in pogojev skladiščenja.
Čeprav suhost drv pogosto ocenjujemo po teži, razpokah na koncih polen ali zvoku, ki ga oddajajo ob udarjanju drugega ob drugega, takšni znaki niso povsem zanesljivi. Najpreprostejši način preverjanja je merilnik vlažnosti lesa, pri čemer je treba meritev opraviti na sveže razcepljeni površini polena. Uporaba vlažnega kuriva ne otežuje le ogrevanja doma, temveč lahko prispeva tudi k hitrejšemu nastajanju nevarnih oblog v dimniku.
Skladiščenje drv
Tudi dobro posušena drva se lahko znova navlažijo, če jih nepravilno skladiščimo. Zato je pred kurilno sezono smiselno preveriti, kje je kurivo zloženo in ali je dovolj zaščiteno pred dežjem, snegom ter vlago iz tal. Drva je najbolje hraniti na zračnem mestu, dvignjena od tal in zaščitena pred padavinami. Če so drva skladiščena na prostem, je priporočljivo prekriti zgornji del skladovnice, stranice pa pustiti odprte, da lahko zrak kroži. Popolno ovijanje drv z neprepustno ponjavo lahko zadržuje vlago in upočasni sušenje.
Pomembna je tudi oddaljenost kuriva od peči. Čeprav imajo številni radi večjo zalogo drv tik ob kurišču, je takšno ravnanje velika napaka, ki se ponavlja v številnih domovih, saj lahko predstavlja nevarnost za nastanek požara. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje opozarja, da v bližini kamina ali peči ne smemo shranjevati hitro gorljivih snovi. V prostor, v katerem kurimo, je najbolje prinesti le manjšo količino drv za sprotno uporabo, pri tem pa upoštevati varnostne razdalje, ki jih predpisuje proizvajalec naprave.
Preverjanje peči in načina kurjenja
Pred prvim intenzivnejšim kurjenjem je treba preveriti stanje peči ali kamina. Vrata kurišča se morajo pravilno zapirati, tesnila morajo biti nepoškodovana, rešetke, steklo in drugi deli pa ne smejo kazati znakov večjih poškodb. Pri pečeh z dovodom zraka in regulacijskimi loputami je pomembno preveriti, ali te delujejo pravilno. Če so na peči vidne razpoke, deformacije ali drugi znaki poškodb, je treba pregled prepustiti strokovnjaku. Enako velja za kotle na drva, povezane s sistemom centralnega ogrevanja, pri katerih je treba preveriti tudi pripadajoče varnostne komponente.
Toda brezhibna peč je le del zgodbe. Pomemben je tudi način kurjenja. Za netenje ognja je treba uporabljati suha polena, drobne trske in ustrezna sredstva za prižiganje. Bencina, alkohola in drugih lahko vnetljivih tekočin nikoli ne smemo uporabljati za netenje ognja. Prav tako v pečeh ne smemo sežigati plastike, odpadkov ter lakiranega ali kemično obdelanega lesa, saj se lahko pri zgorevanju sproščajo škodljive snovi.
Ena od pogostih napak je tudi pretirano zmanjševanje dovoda zraka, da bi drva čim dlje tlela. Takšno kurjenje lahko povzroči nepopolno zgorevanje, večje nastajanje saj in slabši izkoristek energije. Peč je treba uporabljati v skladu z navodili proizvajalca, z ustrezno količino goriva in zadostnim dovodom zraka. Pravilno kurjenje ne pomeni le boljšega izkoristka kuriva, temveč tudi manj dima in varnejše delovanje naprave.
Prezračevanje
Ogrevanje na drva poleg nevarnosti požara prinaša tudi tveganje za zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Gre za plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju. V prostor lahko zaide zaradi nepravilnega delovanja kurilne naprave, zamašenega dimnika ali nezadostnega dovoda zraka. Posebej previdni moramo biti v dobro izoliranih hišah z novimi okni in vrati, kjer je naravna izmenjava zraka pogosto manjša kot v starejših stavbah.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje opozarja, da je treba v bivalni prostor s kurilno napravo, odvisno od zraka v prostoru, namestiti javljalnik ogljikovega monoksida. Pri namestitvi je treba upoštevati navodila proizvajalca. Takšna naprava lahko pravočasno opozori na nevarno koncentracijo plina, ki je stanovalci sami ne morejo zaznati. Ob tem je pomembno zagotoviti ustrezen dovod zraka in ne zapirati prezračevalnih odprtin. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zmogljivim kuhinjskim napam, ki lahko v določenih okoliščinah ustvarijo podtlak in povzročijo vračanje dimnih plinov v prostor.
Pozorni moramo biti tudi na pepel. Čeprav je na prvi pogled lahko videti povsem ohlajen, se lahko v njem žerjavica ohrani še dolgo po koncu kurjenja, včasih tudi več dni. Zato ga ne smemo odlagati v plastična vedra, kartonske škatle ali zabojnike za komunalne odpadke, dokler ni popolnoma hladen. Najvarneje ga je začasno hraniti v ustrezni kovinski posodi s pokrovom, na negorljivi podlagi in dovolj daleč od gorljivih materialov.
Urednik portala MojPrihranek