Soba za goste, nekdanja otroška soba, potem ko so se otroci odselili, prostor, v katerem stoji le omara … Skoraj vsaka hiša ima sobo, v katero pozimi vstopimo le takrat, ko moramo iz nje kaj vzeti. Ko se temperature spustijo, je radiator v takšnem prostoru običajno prvi, ki ga izklopimo, da ne bi plačevali ogrevanja sobe, ki je nihče ne uporablja.
To je dobra odločitev. Vendar mnogi pri tem puščajo vrata sobe odprta ali jih pogosto odpirajo. In prav tu nastane težava. Prihranek, ki ga dosežemo z izklopom radiatorja, je resničen. V smernicah za varčevanje z energijo, ki jih je objavilo mesto Zadar, priporočajo izklop ogrevanja v prostorih, ki jih nikoli ne uporabljamo. V zagrebškem podjetju za oskrbo s plinom Zagreb Opskrba navajajo, da lahko približno pet odstotkov energije za ogrevanje prihranimo že, če prostore ogrevamo na temperaturo, ki je le eno stopinjo nižja od priporočene.
Zakaj so torej vrata tako pomembna?
Med kuhanjem, prhanjem in sušenjem perila, pa tudi med samim dihanjem stanovalcev, se v zrak vsak dan sproščajo velike količine vodne pare. V toplem zraku je vodna para nevidna, ko pa se zrak ob stiku s hladno površino ohladi, se para kondenzira in spremeni v vodne kapljice. Enak pojav lahko poleti opazimo na kozarcu hladne vode, na katerega zunanji strani nastajajo kapljice.
Soba, v kateri radiator več tednov ne greje, postane najhladnejši prostor v hiši. Ko so vrata odprta, vanjo prodira topel in vlažen zrak iz preostalih prostorov, ki se ob stiku s hladnimi stenami, okni in površinami za omarami ohlaja. Največ vlage se nabira na zunanjih stenah in v kotih, kjer so stene najhladnejše. Ta proces poteka počasi in neopazno, po nekaj tednih pa se lahko pojavijo madeži in vonj po plesni.
Če so vrata odprta, je tudi prihranek manjši. Toplota iz dnevne sobe ali kuhinje prehaja v hladen prostor, zato se preostali del hiše težje ogreva. Na koncu tako ogrevamo tudi prostore, ki jih sploh nismo nameravali ogrevati, le da to poteka počasneje in manj učinkovito. Zato je dovolj že, da so vrata neuporabljene sobe ves čas zaprta. Toplota bo tako ostala v preostalem delu hiše, vlažen zrak pa ne bo prehajal v hladen prostor, kjer bi se vodna para na stenah kondenzirala v vodne kapljice.
Pomaga tudi, če radiatorja ne izklopimo popolnoma
Če ima termostatski ventil, ga lahko nastavimo na najnižjo stopnjo, ki je pri večini takšnih ventilov označena s simbolom snežinke. Topla voda bo takrat skozi radiator začela teči šele, ko bo temperatura v sobi občutno padla. Prostor bo tako ostal hladen, vendar se ne bo povsem ohladil.
Sobo je priporočljivo enkrat ali dvakrat na teden za nekaj minut prezračiti, omaro pa odmakniti nekaj centimetrov od zunanje stene, da bo lahko zrak krožil tudi za njo. Tako bodo stroški ogrevanja tega prostora še naprej zelo nizki, spomladi pa se ne bo treba ukvarjati z odstranjevanjem plesni iz kotov.
Urednik portala MojPrihranek