Če svoj dom ogrevate s plinom, ste verjetno že slišali, da Evropska unija postopoma zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv pri ogrevanju stavb. To pa ne pomeni, da bodo obstoječi plinski kotli čez noč izginili iz stanovanj in hiš. Spremembe se uvajajo postopoma, za zdaj pa se nanašajo predvsem na novogradnje in vgradnjo novih ogrevalnih sistemov.
Kljub temu bo to vprašanje postalo pomembno za vse, ki se jim bo obstoječi plinski kotel pokvaril in ga ne bo več smiselno popravljati. Kakšne možnosti bodo imeli v tem primeru in koliko bodo morali odšteti?
Cilj Evropske unije je do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov, medtem ko naj bi do leta 2050 evropski stavbni fond dosegel ničelne emisije. Nova pravila zato spodbujajo uporabo energetsko učinkovitejših ogrevalnih sistemov in zmanjševanje uporabe fosilnih goriv.
Med najpogosteje omenjenimi rešitvami so toplotne črpalke, priključitev na sistem daljinskega ogrevanja, kjer je ta na voljo, pa tudi preprostejše možnosti, kot so električni grelniki vode in infrardeči ogrevalni paneli.
Toplotna črpalka
Toplotne črpalke so trenutno med najbolj zanimivimi alternativami ogrevanju s plinom, vendar zahtevajo tudi največjo začetno naložbo. Toploto črpajo iz zraka, zemlje ali vode, poleg ogrevanja pa lahko služijo tudi za hlajenje prostorov in pripravo sanitarne tople vode.
Cena je odvisna od vrste in moči sistema. Po podatkih platforme Trebam.hr se giblje od približno 3.000 do 13.000 evrov. Sistemi zrak–voda so večinoma cenovno ugodnejši, medtem ko so sistemi, ki izkoriščajo toploto zemlje, dražji zaradi zahtevnejše vgradnje.
Kako hitro se bo naložba povrnila, je v veliki meri odvisno od same hiše ali stanovanja. Če ima stavba velike toplotne izgube, tudi najboljša toplotna črpalka ne bo naredila čudeža. Projektni inženir Hrvoje Šerić za N1 poudarja, da lahko dobro načrtovan sistem prinese znatne prihranke, vendar je toplotna izolacija stavbe eden ključnih pogojev.
Električni grelnik vode
Najpreprostejša in tudi cenejša možnost je električni grelnik vode. Standardne modele s prostornino od 50 do 80 litrov je mogoče kupiti za približno 100 do 250 evrov, medtem ko lahko naprednejši modeli stanejo tudi okoli 500 evrov.
Začetna naložba je zato bistveno manjša kot pri toplotni črpalki. Težava pa je poraba električne energije. Električni grelnik namreč električno energijo neposredno uporablja za segrevanje vode, zato večja poraba pomeni tudi višji račun.
Takšna rešitev je zato zanimivejša za manjša stanovanja in gospodinjstva z manjšo porabo kot za velike hiše.
Infrardeči ogrevalni paneli
Infrardeči ogrevalni paneli so še ena možnost, zlasti kadar ne želimo nameščati cevi in radiatorjev. Namestimo jih lahko na steno ali strop, prostor hitro ogrejejo, njihove cene pa se gibljejo od približno 100 evrov za manj zmogljive modele do 450 oziroma 500 evrov za zmogljivejše.
Vendar niso primerni kot nadomestilo za celoten ogrevalni sistem v vsaki hiši. Najbolj smiselni so za ogrevanje posameznega prostora ali občasno uporabo. Prav tako niso namenjeni pripravi sanitarne tople vode, zato je zanjo potrebna dodatna naprava.
Hibridni sistem kot prehodna rešitev
Na voljo so tudi hibridni sistemi, ki združujejo plinski kotel in toplotno črpalko. Toplotna črpalka lahko ogreva tudi pri zelo nizkih temperaturah, vendar se lahko njena učinkovitost z zniževanjem zunanje temperature zmanjša, zlasti če mora sistem vodo segrevati na visoko temperaturo. Pri hibridnem sistemu lahko zato plinski kotel prevzame del ogrevanja, kadar je to ugodneje ali kadar so potrebne višje temperature vode.
Takšna rešitev je lahko zanimiva za lastnike hiš, ki že imajo plinski kotel in ga ne želijo takoj odstraniti. Toplotna črpalka lahko prevzame večji del ogrevanja, plinski kotel pa ostane kot pomožni vir toplote.
Če je hiša dobro izolirana in je ogrevalni sistem primeren za uporabo toplotne črpalke, plinski kotel ni nujen, zato je mogoče ogrevanje v celoti prepustiti toplotni črpalki.
Vgradnja hibridnega sistema pa je zahtevnejša, saj je treba oba vira ogrevanja povezati in uskladiti. Po podatkih, ki jih navaja N1, se cena takšnega sistema giblje od približno 5.000 do 9.000 evrov.
Kaj se najbolj splača?
Odgovor je odvisen od stavbe. Za dobro izolirano hišo, v kateri želimo dolgoročno urediti ogrevanje, je lahko toplotna črpalka najboljša izbira, čeprav zahteva največjo začetno naložbo.
V manjšem stanovanju je električni grelnik vode lahko preprostejša in bistveno cenejša rešitev za pripravo tople vode, vendar je treba upoštevati večjo porabo električne energije. Infrardeči paneli so smiselni, kadar želimo občasno ogrevati posamezen prostor, hibridni sistem pa je lahko primeren za tiste, ki želijo postopoma zmanjševati uporabo plina.
Skratka, pri zamenjavi plinskega kotla ni dovolj upoštevati zgolj cene naprave. Pomembni so tudi poraba energije v stavbi, kakovost toplotne izolacije in predvidena uporaba ogrevalnega sistema skozi vse leto.
Urednik portala MojPrihranek