Kolona avtomobilov. Rdeče zavorne luči. Pogled na uro. Spet zamuda. Večina med prometnim zastojem pomisli na izgubljene minute. Le redki pa se vprašajo nekaj drugega: koliko ur svojega življenja pravzaprav preživimo v prometu? Odgovor je precej bolj presenetljiv, kot se zdi na prvi pogled.
Če za vsakodnevne poti porabimo približno 55 minut na dan, se v enem letu nabere več kot 330 ur oziroma skoraj dva tedna neprekinjenega časa. Koliko od tega dejansko preživimo v prometnih zastojih, je odvisno od tega, kje živimo in kako daleč se vsak dan vozimo.
Na prvi pogled se 55 minut ne zdi veliko. Toda ko jih seštejemo skozi teden, mesec in leto, številke hitro postanejo presenetljive. Če za vsakodnevne poti v povprečju porabimo približno 55 minut na dan, to pomeni približno:
- 6 ur in 25 minut na teden,
- okoli 334 ur na leto,
- skoraj 14 dni v enem letu,
- več kot 139 dni v desetih letih.
To pomeni, da povprečen prebivalec Slovenije v desetih letih za vsakodnevne poti porabi več kot štiri mesece in pol svojega življenja.
Seveda vsi tega časa ne preživimo v prometnih zastojih. Nekdo se v službo vozi le nekaj minut, drugi vsak dan preživi na cesti več kot uro v eno smer. Ne glede na razdaljo pa ostaja vprašanje enako: kaj naredimo s časom, ki ga na poti tako ali tako preživimo?
Promet ni največja težava. Težava je, kaj počnemo med čakanjem.
Predstavljajte si dve osebi, ki obstaneta v istem prometnem zastoju. Prva se jezi, preverja uro vsakih nekaj minut in razmišlja, koliko dela jo še čaka. Druga posluša zanimiv podkast, zvočno knjigo ali oddajo o temi, ki jo zanima. Morda preprosto vozi v tišini in si prvič po dolgem času dovoli nekaj minut brez nenehnih obvestil, elektronske pošte in družbenih omrežij.
Obe bosta na cilj prispeli ob istem času. Toda njun občutek ob prihodu bo povsem drugačen. Prometnega zastoja ne moremo vedno preprečiti. Lahko pa vplivamo na to, kako ga doživimo.
Psihologi opozarjajo, da majhne navade oblikujejo velike razlike
Raziskave s področja psihologije kažejo, da prav vsakodnevne navade najbolj vplivajo na naše počutje in dolgoročno zadovoljstvo. Naši možgani si zapomnijo, s čim jih redno »hranimo«. Če vsak dan nekaj deset minut namenimo stresu, pritoževanju ali jezi, to sčasoma postane naš običajni način odzivanja.
Če isti čas namenimo učenju, zanimivim pogovorom, navdihujočim vsebinam ali zgolj nekaj minutam miru, gradimo drugačne miselne vzorce. Prav zato številni uspešni podjetniki, ustvarjalci in športniki poudarjajo, da so nekatere najboljše ideje dobili med vožnjo, sprehodom ali čakanjem, ko možgani niso bili pod nenehnim pritiskom.
Kako lahko čas v prometu izkoristite bolje?
Seveda varnost ostaja na prvem mestu. Med vožnjo ne uporabljajte telefona in ne počnite ničesar, kar bi zmanjšalo vašo pozornost. Lahko pa poslušate:
- kakovosten podkast,
- zvočno knjigo,
- tečaj tujega jezika,
- dokumentarno oddajo,
- sproščujočo glasbo, ki dokazano zmanjšuje občutek stresa med vožnjo.
Če ste sopotnik ali uporabljate avtobus oziroma vlak, lahko preberete nekaj strani knjige, uredite zapiske ali načrtujete prihodnji teden.
Najdragocenejša stvar, ki jo izgubimo, ni gorivo
Ko govorimo o prometnih zastojih, največkrat pomislimo na porabo goriva, zamude in slabo voljo. V resnici pa obstaja še precej večji strošek. Čas. Denar lahko zaslužimo znova. Avto lahko zamenjamo. Izgubljene ure pa se ne vrnejo.
Prav zato ni najpomembnejše vprašanje, koliko časa preživimo v prometu. Veliko pomembneje je, kaj s tem časom naredimo. Morda nas naslednji prometni zastoj ne bo razveselil nič bolj kot danes. Lahko pa postane trenutek, ko namesto slabe volje domov pripeljemo novo idejo, zanimivo znanje ali preprosto nekoliko mirnejše misli.