Lani je portal infoPot, ki ga je tako ali drugače spoznal že verjetno vsak Slovenec, objavil 799 prispevkov, ki so skupaj zabeležili skoraj 21 milijonov ogledov. Ker nas na družbenih omrežjih dnevno obveščajo o prometnih novostih, prenovah in zamudah, smo ekipi zastavili nekaj vprašanj. Povedali so nam vse o začetkih infoPoti, stanju na slovenskih avtocestah, zamenjevanju z državnimi institucijami, kateri projekt v Sloveniji bi pohitrili, nad katerim so še vedno najbolj navdušeni in kaj je tisto, česar se povprečni voznik ne zaveda o gradnji prometne infrastrukture.
Kako se je rodila ideja za infoPot? Je šlo za hobi, frustracijo nad pomanjkanjem informacij na cestah ali nekaj povsem drugega?
Preprosto smo opazili, da vozniki pogosto nismo pravočasno ali dovolj jasno obveščeni o delovnih zaporah in drugih prometnih spremembah. Zato smo na Facebooku odprli stran infoPot ter začeli pripravljati preproste in pregledne grafike oziroma zemljevide, s katerimi smo želeli širši javnosti omogočiti boljši pregled nad zaporami, prometnimi omejitvami in mogočimi obvozi. Naša želja je bila tudi spodbuditi uradne institucije k jasnejšemu, pravočasnejšemu in doslednejšemu obveščanju. Večjih sistemskih sprememb sicer nismo dosegli, smo pa hitro ugotovili, da je med vozniki potreba po takšnih informacijah zelo velika.
Ste si ob začetkih predstavljali, da bo infoPot postal eden najbolj spremljanih prometnih profilov v Sloveniji? Kaj je bil prelomni trenutek?
Lagali bi, če bi rekli, da se že na začetku nismo zavedali potenciala združevanja ključnih prometnih informacij na enem mestu. Že leta 2021 so bila družbena omrežja polna skupin, v katerih so si vozniki izmenjevali informacije o razmerah na cestah. Potreba po jasnih, hitrih in pravočasnih informacijah je torej obstajala že dlje časa, ob vse večji prometni obremenjenosti pa se le še povečuje. Težko bi izpostavili en sam prelomni trenutek, saj je k rasti infoPota prispevalo več postopnih sprememb. Sčasoma smo izboljševali grafike, izpopolnjevali način priprave zemljevidov ter začeli objavljati več fotografij z gradbišč in terena. Obseg in kakovost vsebin sta se tako postopoma razvijala skupaj s skupnostjo, ki nas spremlja. Verjamemo, da je današnje število sledilcev predvsem naravna posledica potrebe po preglednih in uporabnih prometnih informacijah, ki smo jo očitno uspeli prepoznati in vsaj deloma zapolniti.
Kdo sestavlja ekipo infoPot in kako si razdelite delo med spremljanje gradbišč, zbiranje informacij ter pripravo objav?
Ekipo infoPot sestavljata stalnejše »jedro«, ki skrbi predvsem za pripravo grafik, zemljevidov in objav, ter širša mreža sodelavcev in prostovoljcev, ki nam iz različnih krajev po Sloveniji pošiljajo fotografije in informacije s terena. Mnogi med njimi tudi sami z zanimanjem spremljajo infrastrukturne projekte in z veseljem prispevajo k vsebinam, ki jih objavljamo. Ker sodelovanje prostovoljcev ni stalno, se njihov prispevek razlikuje od projekta do projekta, zato se nanje težje dolgoročno zanesemo. Ekipa je tako v zadnjih dveh letih pogosto sama opravljala terenske obhode gradbišč. Njihov obseg se spreminja glede na razpoložljivi čas, motivacijo in seveda finančna sredstva.
Vaše objave pogosto vsebujejo informacije, fotografije in razlage, ki jih drugje ni. Kako pridete do teh podatkov in kako preverjate njihovo točnost?
Informacije zbiramo na različnih koncih, pri čemer lahko rečemo, da je velik del našega dela pravzaprav sestavljanje prometnega mozaika. Podatki so večinoma javno dostopni, vendar so razpršeni med upravljavci cest, koncesionarji, občinami, izvajalci del in organizatorji prireditev. Naša naloga je, da jih poiščemo, povežemo in predstavimo na način, ki je voznikom čim bolj razumljiv in uporaben. Največji izziv je, da informacije pogosto prispejo zelo pozno. Takrat se grafike in objave pripravljajo tik pred zdajci, kar ni idealno ne z vidika pravočasnega obveščanja ne z vidika kakovosti objave. Kljub temu se trudimo, da so informacije ob objavi preverjene, jasne in uporabne. Ko gre za razlage in fotografije z gradbišč različnih projektov, se opiramo tudi na starejšo strokovno literaturo, arhivsko gradivo, sklenjene pogodbe, projektno dokumentacijo in druge javno dostopne vire.
Koliko časa in dela je potrebnega za pripravo ene večje objave o pomembnem infrastrukturnem projektu?
Največ časa smo doslej namenili pripravam na lanski začetek obnove odseka štajerske avtoceste. Od prvega osnutka do končnega izdelka je minilo nekaj dni. Celoten sklop je obsegal približno deset predhodnih objav, nato pa še grafike ob vsaki večji spremembi prometne ureditve ter fotografije gradbišča v različnih fazah del. Letos je bilo nekoliko lažje, saj smo lahko načrt objav nadgradili na podlagi lanskih izkušenj in se tako izognili kakšnemu dodatnemu sivemu lasu. Pri manjših projektih je za pripravo objave običajno potrebnih nekaj ur, kadar je treba grafiko izdelati povsem od začetka. Nato ji dodamo ključne informacije, ki jih voznik potrebuje, da čim hitreje razume, kaj ga čaka na poti in kje se lahko zaplete.
Pogosto vas zamenjujejo tudi z državnimi institucijami, kot je DRSi, kajne? Kako pogosto očitki letijo kar direktno na vas in kako jim odgovarjate?
To se dogaja precej pogosto. Lahko bi celo rekli, da se ti očitki v zadnjem letu stopnjujejo. Ker objavljamo prometne informacije, zemljevide zapor in fotografije z gradbišč, marsikdo domneva, da smo del katere od državnih institucij ali da imamo celo vpliv na prometne ureditve in potek del. Posledično se na nas včasih obračajo tudi z vprašanji, kritikami in precej neposrednimi očitki, ki so v resnici namenjeni upravljavcem cest. Frustracije voznikov razumemo, saj se z zastoji in zaporami seveda srečujemo tudi sami. Kadar je mogoče, jim pomagamo z informacijami, ki jih imamo na voljo. Večkrat sicer poudarimo, da stran infoPot ni nikakor povezana z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo ali Ministrstvom za infrastrukturo.
Ste zaradi infoPoti že doživeli kakšno posebno, nepričakovano ali celo zabavno zgodbo na terenu?
Obiski terena so vedno zanimivi, vendar zahtevajo tudi precej priprav. Poleg fotografij in informacij z gradbišč praviloma odnesemo še kakšno novo poznanstvo in nepričakovan pogovor. Ljudje so večinoma radovedni, kaj počnemo in zakaj toliko časa opazujemo določeno zaporo ali gradbišče. Seveda pa ni vedno vse povsem mirno in prijetno. Med enim od obhodov so nam na parkirišču poškodovali vozilo, med preleti nas je že ustavila policija, doživeli pa smo tudi anonimno prijavo zaradi več objavljenih fotografij in posnetkov iz zraka. Zaradi domnevnih kršitev pravil o upravljanju brezpilotnih zrakoplovov smo morali sodelovati v postopku pred Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije. Postopek je bil izpeljan zelo korektno in tudi hitro ustavljen, saj smo predložili vsa potrebna dokazila in dovoljenja. Izkušnja je bila kljub temu dober opomnik, da lahko tudi na videz povsem nedolžna fotografija gradbišča sproži precej več administracije, kot bi človek pričakoval, pa tudi, da naše delo ni vsem pogodu.
Obiskali ste tudi številna gradbišča po Sloveniji. Kateri projekt vas je najbolj navdušil z inženirskega ali tehnološkega vidika in zakaj?
Iskreno nas še vedno najbolj navdušuje viadukt Črni Kal, zato z avtoceste večkrat radi zavijemo na regionalno cesto. Njegova višina, dolžina in predvsem umestitev v kraški svet še danes delujejo zelo mogočno. Šele ko ga opazuješ od spodaj, se zares pokažeta njegova razsežnost in zahtevnost gradnje. Navdušuje tako z inženirskega vidika kot tudi s svojo prepoznavnostjo. Kar malo nam je žal, da ni več tako osamljen, kot je bil nekoč (drugi tir).
Ali morda razpolagate s statistiko, koliko ljudi so že dosegle vaše objave, katere se najbolj ‘primejo’?
Seveda. Vsak mesec v zbirko zapišemo nekaj podatkov, med njimi tudi število ogledov objav in njihov doseg. Tako lahko spremljamo, koliko ljudi dosežejo naše vsebine in katere med njimi pritegnejo največ pozornosti. Na Facebooku smo denimo lani objavili 799 prispevkov, ki so skupaj zabeležili skoraj 21 milijonov ogledov, natančneje 20.914.907. Naše objave si je ogledalo približno 1,2 milijona različnih uporabnikov. Velika večina jih prihaja iz Slovenije, približno štiri odstotke pa si razdelijo uporabniki iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Kar veliko število uporabnikov pa si objave ogleda tudi na drugih omrežjih, kjer prednjači predvsem TikTok. Pri nas se sicer najbolj primejo objave o večjih zaporah in spremembah prometne ureditve, ki vplivajo na večje število voznikov. Veliko pozornosti pritegnejo tudi fotografije in videoposnetki rekonstrukcij avtocest, letos je največ zanimanja za dogajanje na štajerski avtocesti. Očitno vsi radi preverimo, kaj se dogaja za ograjo gradbišča.
Kaj je pri gradnji cest in avtocest tisto, česar povprečen voznik nikoli ne vidi, pa bi ga verjetno zelo presenetilo?
Nekateri uporabniki predvsem ne vidijo dela, ki je potrebno še preden se položi prva plast asfalta. Ureditev terena, odvodnjavanje, stabilizacija tal, zaščita brežin in prestavitve različnih vodov so sestavni del skoraj vsake večje rekonstrukcije. Predvsem na avtocestah se posegi praviloma izvajajo precej celovito, saj morajo prenovljeni odseki vzdržati izjemne prometne obremenitve. Prav te pa se seveda kažejo tudi v zastojih, ki nastajajo zaradi omejitev ob delovnih zaporah.
Če bi lahko pospešili en infrastrukturni projekt v Sloveniji, kateri bi to bil in zakaj?
Če govorimo o cestnih projektih, bi zagotovo izpostavili tretjo razvojno os, tako njen severni kot južni del. Težko si je predstavljati, da se številne voznice in vozniki vozijo iz Slovenj Gradca mimo Velenja proti Žalcu po cesti, ki je dotrajana, prometno zelo obremenjena, na številnih mestih nevarna in predvsem časovno potratna. Za izlet enkrat na leto je takšna cesta morda še slikovita, za vsakodnevno vožnjo v službo, šolo ali bolnišnico pa precej manj. Podobno velja za južni del tretje razvojne osi, ki bi Belo krajino primerneje povezal z Novim mestom in preostalim avtocestnim omrežjem.
Katera napačna predstava o prometnih zastojih ali obnovah cest vas kot poznavalce najbolj moti?
Ne bi rekli, da nas kakšna predstava posebej moti, bi pa radi dosegli premik v razmišljanju, da zastoje na avtocestah povzročajo izključno dela in prometne zapore. Na njihov nastanek in predvsem dolžino lahko pomembno vplivamo tudi vozniki, saj je veliko odvisno od tega, kako se prilagodimo začasni prometni ureditvi, upoštevamo signalizacijo ter vozimo čim bolj enakomerno in predvidljivo. Pravočasno razvrščanje, primerna varnostna razdalja in strpnost do drugih lahko pomembno prispevajo k bolj tekočemu prometu ter zmanjšajo možnost dodatnih zapletov in prometnih nesreč. Ključno je medsebojno spoštovanje vseh udeležencev v prometu, pa tudi razumevanje do izvajalcev, ki dela pogosto opravljajo v zahtevnih in nevarnih razmerah. Zapora je ovira, vendar lahko s svojim ravnanjem vsi prispevamo k temu, da so zastoji krajši, promet pa varnejši.
Katera objava ali projekt pa vas je po odzivu javnosti najbolj presenetil?
Verjetno bi izpostavili objave v času poplav leta 2023. Takrat se je pokazalo, kako pomembna je lahko skupnost, saj so nam ljudje pošiljali informacije o zaprtih cestah, prevoznosti posameznih odsekov in možnostih prenočitve na varnih lokacijah. Pod nekaterimi objavami so se sproti zbirale in izmenjevale pomembne informacije za prebivalce ter voznice in voznike z različnih območij. Takšni trenutki pokažejo, da lahko stran, namenjena prometnim informacijam, v izrednih razmerah postane tudi prostor medsebojne pomoči. Včasih nas sicer preseneti tudi veliko zanimanje za projekte, ki ne potekajo na najbolj obremenjenih cestah in se neposredno dotikajo precej manjšega kroga ljudi. Očitno ni vse odvisno le od velikosti gradbišča, temveč tudi od tega, kako močno je neka cesta vpeta v vsakdanje življenje lokalnega okolja.
Kako ocenjujete razvoj slovenske prometne infrastrukture v zadnjih desetih letih? Gremo v pravo smer?
Najprej poudarjamo, da gre le za našo oceno. Skrbi nas predvsem odsotnost dolgoročne prometne strategije, ki bi se izvajala ne glede na menjave oblasti. Veliki infrastrukturni projekti namreč trajajo dlje od enega političnega mandata, zato potrebujejo širše strokovno in družbeno soglasje. Del obstoječe infrastrukture vse težje sledi dnevnim migracijam, tranzitnemu prometu in drugim prometnim tokovom. Nekateri avtocestni odseki so svoje zmogljivostne meje že presegli. Njihova širitev lahko razmere izboljša, vendar najverjetneje le za določeno obdobje. Pri tem ne moremo mimo nekoliko manj priljubljenega mnenja. Prometnih težav še vedno ne rešujemo dovolj skozi vprašanje, kako zmanjšati število vozil na cestah. Resničen premik bi dosegli, če bi ljudem ponudili javni potniški promet, ki bi bil časovno, stroškovno in uporabniško primerljiva alternativa avtomobilu.
Kraji v širši okolici Ljubljane, kot so Kamnik, Domžale, Mengeš, Vrhnika, Grosuplje in Kranj, bi morali biti čim prej povezani z boljšimi železniškimi in avtobusnimi povezavami. Ob tem potrebujemo tudi učinkovitejši javni prevoz znotraj Ljubljane. Le tako bi lahko dejansko zmanjšali število vozil na ljubljanskem obroču in avtocestnih vpadnicah. Danes je avtomobil kljub vsemu za večino ljudi še vedno najbolj uporabna in pogosto tudi edina zares praktična možnost. Gremo torej naprej, vendar še vedno nekoliko prepočasi in brez dovolj jasne smeri.
Kaj bi si želeli, da bi vsak slovenski voznik vedel o prometu, cestnih delih in infrastrukturi, pa danes večina tega še ne razume?
V luči letošnje zelo slabe statistike prometne varnosti bi si želeli, da bi se vsi bolj zavedali, da je varnost v prometu naša skupna odgovornost. Za vsakim vozilom, vsakim deloviščem in vsakim prometnim zastojem so ljudje, ki se želijo ob koncu dneva varno vrniti domov. To velja za voznike, potnike, motoriste, kolesarje, pešce in tudi za delavce na cestah, ki svoje delo pogosto opravljajo le nekaj metrov od gostega prometa. Nekaj manj hitrosti ter več pozornosti, strpnosti in treznosti na cestah lahko pomeni zelo veliko.
@cestesi 🌷 Veliko planino poznajo skoraj vsi Slovenci, ravno v tem času pa se planota bohoti z vijoličnimi žafrani, ki vsako leto privabijo veliko ljudi. Visokogorska planota, čigar najvišji vrh sega 1666 metrov visoko, je veliko približno šest kvadratnih kilometrov ter predstavlja najvišjo pašno planino v Sloveniji. Priporočamo obisk med tednom ter uporabo nihalke ter nove sedežnice. 💪🏼 #tiktokslovenija #slovenia #infopot #adventure #mountains #feelslovenia @VisitKAMNIK ♬ Slovenija, od kod lepote tvoje – Ansambel bratov Avsenik
Kakšna je prihodnost za infoPot?
Prihodnost infoPota je v tem trenutku težko napovedati. Idej in želja nam ne manjka, vendar je dolgoročna vzdržnost projekta velik izziv, saj za svoje delovanje ne prejemamo nobenih finančnih sredstev. Vse stroške krijemo sami, iz prihodkov, ki jih tako kot večina drugih zaslužimo v svojih rednih službah. Želimo si, da bi infoPot ostal zanesljiv in uporaben vir prometnih informacij. Kako velik bo lahko postal in koliko časa bomo lahko ohranjali sedanji obseg dela, pa je težko reči. Za zdaj ga še vedno poganjajo predvsem radovednost, veselje do cest in precej prostih večerov.
SEO urednik
