V boju z vsakodnevnimi stroški in položnicami se marsikomu zdi varčevanje skoraj nedosegljivo razkošje. Ob koncu meseca se številni sprašujejo, kam je izginil njihov denar in zakaj jim znova ni uspelo ničesar prihraniti. Finančni strokovnjaki pa poudarjajo, da se dolgoročna varnost ne gradi iz tistega, kar nam po naključju ostane, temveč iz denarja, ki ga zavestno najprej odložimo na stran. Prav v času večje gospodarske negotovosti je redno varčevanje eden najpomembnejših načinov zaščite gospodinjskega proračuna in ustvarjanja bolj varne prihodnosti.
Znano pravilo ameriške finančne družbe Fidelity ponuja precej konkreten odgovor na vprašanje, koliko bi morali imeti privarčevanega pri določeni starosti. Po njihovem priporočilu naj bi imel posameznik do 30. leta privarčevan znesek v višini ene letne plače. Takšen model je sicer le orientacijski, saj ne upošteva razlik v dohodkih, življenjskih stroških in življenjskem standardu posameznika, lahko pa služi kot spodbuda za oblikovanje zdravih finančnih navad že na začetku kariere.
Finančni svetovalec in bančnik Vladimir Vasić je za Blic poudaril predvsem pomen pravočasnega začetka. Po njegovih besedah je najbolje začeti varčevati takoj. Varčevanje pomeni, da se danes nečemu odpovemo zaradi prihodnjih ciljev, vendar opozarja tudi na pogosto napako – denar naj ne bi le stal na bančnem računu in izgubljal vrednost, temveč bi ga bilo smiselno premišljeno usmerjati.
Izkušnje ljudi pa kažejo, da je ob povprečnih prihodkih varčevanje pogosto težavno. Nekateri uspejo denar odložiti le za dopust ali manjše nakupe, da se izognejo zadolževanju, drugi priznavajo, da jim od plače ne ostane praktično nič. Kljub temu strokovnjaki priporočajo, da bi posameznik, če je le mogoče, redno namenil od 10 do 20 odstotkov mesečnih prihodkov za varčevanje.
Vse bolj priljubljeno pravilo 50–30–20
Kot prožnejša alternativa strogo določenim zneskom je vse bolj priljubljeno tudi pravilo 50–30–20. Po njem naj bi 50 odstotkov prihodkov namenili osnovnim življenjskim potrebam, 30 odstotkov osebnim željam, preostalih 20 odstotkov pa varčevanju in odplačevanju dolgov. Strokovnjaki ob tem priporočajo, da najprej ustvarimo rezervni sklad za nepredvidene stroške v višini približno treh do šestih mesečnih prihodkov. Šele ko je ta finančna varnostna mreža vzpostavljena, je smiselno intenzivneje varčevati za večje življenjske cilje in naložbe.
Urednik portala MojPrihranek